Cene sadja bodo letos poskočile! Poglejte, kaj je krivo

18 hours ago 13

ARTICLE AD

To, čemu smo bili priča v zadnjih dneh, je bila prava katastrofa za slovenske sadjarje. Če ste se zjutraj peljali skozi Brda, Vipavsko dolino ali Slovensko Istro, ste morda opazili prizadeta drevesa. Pa ne zgolj prizadeta – nekatera popolnoma uničena. Marelice, breskve, nektarine, hruške, kaki – v mnogih primerih jih letos preprosto ne bo.

»Prvi znaki so že vidni, končno oceno škode pa bomo podali v naslednjem tednu oziroma dveh,« je za STA povedal Vasja Juretič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica.

Ampak to še ni vse – prizadeti so tudi vinogradi, vrtnine in celo gojeni šparglji. Gre za eno najhujših pozeb v zadnjih letih, posledice pa bodo čutili pridelovalci in potrošniki. Cene sadja? Najverjetneje se bodo dvignile.

Kako huda je situacija?

Strokovnjaki pravijo, da je škoda ogromna, a še ni dokončno ocenjena. Dejstvo pa je: pri nekaterih kmetih je celoten pridelek izgubljen. To pomeni 100-odstotno škodo – brez sadja, brez prihodka.

Prizadeti so predvsem:

Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra, kjer so temperature v noči na sredo vztrajale pod lediščem več kot osem ur. (Da, osem ur!)
Posavje, kjer raste skoraj tretjina vseh marelic v Sloveniji. Tam je po poročanju TV Slovenija situacija prav tako kritična – zaradi tople zime so marelice zacvetele prezgodaj in so bile izpostavljene ledenemu objemu.

Kaj to pomeni v praksi? Če vzamemo marelice kot primer: Vasja Juretič pravi, da je v mnogih nasadih 100-odstotna izguba pridelka. To pomeni, da pridelovalci nimajo ničesar za pobrati.

Kakšne bodo posledice?

Ni treba biti ekonomist, da uganemo, kaj to pomeni. Manj sadja na trgu – višje cene. In ne gre zgolj za marelice. Breskve? Ne bo jih dosti. Nektarine? Podobna zgodba. Hruške? Tudi zgodnje sorte so bile prizadete.

Kaj pa kaki? Tudi tu škoda ni zanemarljiva, saj so mladi poganjki občutljivi na nizke temperature. In vinogradi? Podatkov še ni, a strokovnjaki opozarjajo, da je lahko vpliv pozebe na letošnjo trgatev resen.

In še nekaj: vrtnine v rastlinjakih. Nizke temperature so jih stresle bolj, kot bi si mnogi mislili. »Govorimo o kumarah, paradižniku, bučkah in papriki, kar je že posajeno v zaščitenih prostorih,« je pojasnil Juretič. Kaj to pomeni? Možno zamudo in slabšo kvaliteto zgodnjih pridelkov.

Kaj lahko kmetje sploh storijo?

No, to je vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo. Kaj lahko narediš, ko narava udari z vso silo? Nekaj možnosti vseeno obstaja:

Oroševanje – zalivanje dreves s tankim slojem vode, ki pri zmrzovanju sprošča toploto in jih varuje. Ampak: deluje samo, če so temperature tik pod lediščem in če imaš dovolj vode.
Kurjenje v nasadih – stare metode, ki pa so precej potratne in manj učinkovite.
Zaščitne mreže – pomagajo v določenih primerih, a ne pri ekstremnih pozebah.

In kaj bo naredila država? V preteklosti so bile na voljo odškodnine za kmete, ki so utrpeli veliko škodo. Bo tokrat enako? O tem odloča vlada, kmetje pa si želijo jasnih signalov. Zavarovanje pridelkov je sicer možnost, a se mnogi zanj ne odločijo zaradi visokih stroškov.

Podnebne spremembe – je to nov standard?

Tu pridemo do bistvenega vprašanja. Pozebe v marcu ali aprilu niso novost, ampak v zadnjih letih so pogostejše in bolj uničujoče. Podnebne spremembe? Zelo verjetno.

Spomnimo se: katastrofalne pozebe leta 2016, nato ponovitev v 2017, nato spet v 2021. Zdaj smo tukaj – 2025 – in zgodba se ponavlja. Naključje? Ne verjetno.

Kmetje so vedno bolj v primežu narave, trgi pa ne prizanašajo. Ko pridelek propade, trgovci ne dvignejo odkupnih cen, ampak sadje preprosto uvozijo od drugod. In kaj to pomeni za slovensko sadjarstvo? Več pritiskov, manj prihodkov, višji stroški.

Kaj zdaj?

Ena stvar je jasna: leto 2025 bo za slovenske sadjarje težko. Kmetje se bodo morali prilagoditi – z bolj odpornimi sortami, novimi metodami zaščite in morda celo premikom v pridelavi. Bo vlada priskočila na pomoč? Bo potrošnik pripravljen plačati več za domače sadje?

V prihodnjih tednih bodo pristojne institucije podale bolj natančne ocene škode. Ampak če je verjeti prvotnim napovedim – letošnja sezona bo ena najtežjih v zadnjem desetletju. In to ni dobra novica za nikogar.

Vir: