Cene hrane poskočile za 44 %, plače pa stojijo – smo na pragu prehranske krize?

Včasih je bilo dovolj, da si z dvajsetimi evri napolnil vrečko s sadjem, zelenjavo, kakšnim mlečnim izdelkom in še ostalo je za nekaj osnovnih živil. Danes? Dvajset evrov zadostuje za nekaj osnovnih izdelkov, a občutek zadovoljstva, da si kupil “vse, kar potrebuješ,” je že zdavnaj izginil. Čeprav se morda zdi, da so cene v zadnjem letu nekoliko umirile, je dolgoročni pogled veliko manj optimističen – v povprečju moramo za hrano odšteti 44 % več kot pred desetimi leti.

Največji “zmagovalci” podražitev? Sadje, oljčno olje in krompir.

Cene hrane v desetletju navzgor – ampak koliko in zakaj?

Če primerjamo današnje cene s povprečjem leta 2015, so nekatere številke naravnost osupljive. Sadje se je podražilo za 106 %, oljčno olje skoraj za 100 %, krompir in maslo pa nista daleč za tem.

Se spomnite, ko je bilo mogoče za kilogram jabolk odšteti manj kot evro? Danes lahko cena za boljše sorte preseže dva evra na kilogram, medtem ko so cene tropskega sadja včasih celo višje. Zakaj? Po eni strani suše in nepredvidljive vremenske razmere v Evropi in po svetu, po drugi strani rast stroškov transporta in dela. Če dodamo še vpliv trgovskih marž in povpraševanje, ki ne pojenja, dobimo popolno formulo za nenehne podražitve.

A ni le sadje tisto, ki je podražilo nakupovalno izkušnjo. Oljčno olje je skoraj podvojilo svojo vrednost. Pomanjkanje pridelka v Španiji, ki je največja izvoznica oljčnega olja v Evropi, se močno pozna tudi pri nas. Lani so nekatere steklenice oljčnega olja presegale tudi 15 evrov, kar je za povprečnega potrošnika povsem nesprejemljivo.

In potem je tu še krompir, včasih tako osnovno živilo, da smo ga jemali za samoumevnega. Njegova cena je zrasla skoraj v enakem obsegu kot olje, kljub temu da je Slovenija tradicionalno krompirjeva država. Zakaj? Kmetje opozarjajo, da pridelava postaja vse težja zaradi vremenskih sprememb in dražje pridelovalne opreme. Domačega krompirja ni več v izobilju, uvoženi pa nas vedno več stane.

Podražitve leta 2022 – in kaj se dogaja zdaj?

Če se ozremo nazaj, je bilo leto 2022 tisto, ko so nas podražitve dobesedno “udarile po žepu”. 18,6-odstotna rast cen hrane in pijač je bila najvišja po letu 2000. Takrat so rekorderji podražitev postali sladkor (+59 %), jedilno olje (+43 %), maslo (+40 %) in celo mleko (+38 %).

A čeprav se je inflacija od takrat umirila – lani je bila 2,6-odstotna – cene se niso vrnile na prejšnje ravni. To pomeni, da hrana ostaja draga, le šok podražitev ni več tako izrazit.

Po mnenju Mariče Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije je rast cen hrane v Sloveniji nižja od povprečja EU, kar bi potrošnike moralo vsaj malo pomiriti. A v praksi občutek ostaja drugačen – koliko Slovencev dejansko občuti to “umiritev” pri svojih nakupih?

Hrvaška je rekla “Dovolj!” – bo Slovenija sledila?

Na Hrvaškem so potrošniki nedavno vzeli stvari v svoje roke in množično bojkotirali trgovine zaradi vse višjih cen osnovnih živil. Rezultat? Trgovci so imeli v enem tednu kar 44 milijonov evrov manj prometa.

Bo kaj podobnega doletelo tudi Slovenijo?

V Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da so bojkoti legitimen izraz nezadovoljstva, a opozarjajo, da se potrošniki vse bolj spreminjajo v profesionalne iskalce ugodnih ponudb. Spremljanje akcij, primerjava cen, preverjanje vsebnosti embalaže – je nakupovanje sploh še spontano ali je postalo dnevna matematična vaja?

Kaj nas čaka v prihodnje?

Napovedi ekonomistov so previdne. Čeprav inflacija ostaja nizka (1,9 % v Sloveniji, 4,5 % na Hrvaškem), so globalni trendi nepredvidljivi. Stroški energije, rast minimalne plače, vremenske razmere – vse to vpliva na prihodnje cene.

Slovensko povprečno gospodinjstvo za hrano trenutno porabi 15,5 % svojega proračuna, medtem ko hrvaško 19 %. A to še ne pomeni, da imamo lažjo situacijo – stroški življenja pri nas hitro rastejo tudi na drugih področjih.

Potrošniki ostajajo previdni, trgovci iščejo ravnotežje med cenovno konkurenčnostjo in dobičkom. A dejstvo ostaja – ko bo v nakupovalni košari ostalo manj za več denarja, se bo nezadovoljstvo povečalo. In vprašanje ni več, ali bo kdo ukrepal, temveč kdo bo to storil prvi.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Freepik

The post Cene hrane poskočile za 44 %, plače pa stojijo – smo na pragu prehranske krize? first appeared on NaDlani.si.