Če to naredite v maju, bodo jagode rodile obilno in zdravo

Jagode veljajo za eno najbolj priljubljenih vrtnin v slovenskih vrtovih. Vsestranske, sladke in dišeče predstavljajo vrhunec pomladi in začetek poletja. Prav zato je razočaranje toliko večje, kadar jagode cvetijo skromno, plodovi ne dozorijo ali celo zgnijejo, še preden jih uspemo pobrati. A številne težave, s katerimi se srečujemo, niso posledica bolezni ali vremena, temveč preprosto nepravilne oskrbe.

Maj je mesec, ko jagode vstopijo v svojo najintenzivnejšo fazo. Rastline poženejo cvetove, oblikujejo prve plodove in vsrkajo več hranil kot v kateremkoli drugem delu leta. Če takrat prejmejo ustrezno nego in gnojila, bodo zdržale obremenitve, ostale zdrave in razvile obilne ter sladke sadeže. Napačen pristop pa lahko pripelje do rumenenja listov, gnitja plodov ali lepega lista brez sadu.

Jagode na vrtu

Zakaj jagode maja potrebujejo drugačno nego

V začetku pomladi jagode usmerjajo energijo v razvoj listja in korenin. Gnojila z več dušika jim takrat koristijo, saj spodbujajo bujno zeleno maso. Maja pa se potrebe rastline spremenijo. Jagoda začne cveteti, preusmerja energijo v plodove in takrat ne išče več bujnosti, temveč stabilnost in kakovost hranil.

Preveč dušika maja vodi v bujno listje in slabo oprašene, mehke plodove. Tudi gnitje jagod je pogosto posledica napačnega gnojenja – hranila, ki so odlična za rast, lahko v tej fazi pomenijo težavo za plod.

Katera hranila jagoda res potrebuje

Za zdrav razvoj cvetov in plodov jagode v maju potrebujejo predvsem kalij, fosfor in magnezij. Kalij vpliva na debelino, barvo in okus ploda. Fosfor pomaga pri razvoju cvetov in korenin, magnezij pa poskrbi za pravilno delovanje listne mase in presnovo sladkorjev.

Manjkajoča mikrohranila, kot so bor, mangan in cink, lahko povzročijo popačene plodove ali slabšo odpornost na bolezni. Ravnovesje vseh teh elementov zagotavlja, da se jagode razvijejo močne, odporne in sladke.

Najboljša gnojila za maj

Naravna gnojila za zdrav pridelek

Jagodam najbolj koristijo gnojila z naravnimi izvori kalija in fosforja. Med najpogosteje uporabljenimi in dostopnimi je gabezova prevrelka, ki jo lahko pripravimo doma. Gabez vsebuje visoko vsebnost kalija, poleg tega pa še druge koristne mikroelemente. Prevrelko razredčimo v razmerju 1:10 in z njo zalijemo jagode pri koreninah.

Bananini olupki, narezani in namočeni v vodi, so prav tako odličen vir kalija. Po 48 urah namakanja v vodi dobimo tekočino, ki jo lahko uporabimo kot naravno gnojilo.

Lesni pepel vsebuje kalij in kalcij, vendar ga uporabljamo v zmernih količinah – največ 1 pest na kvadratni meter. Ne sme priti v stik s plodovi, zato ga rahlo zadelamo v zemljo ob robu rastline.

Kupljena gnojila za hitro delovanje

Če želimo hitro vidne učinke, lahko uporabimo specializirana gnojila za jagode ali jagodičevje, ki imajo razmerje NPK 5-10-10 ali podobno, s poudarkom na kaliju in fosforju. Pomembno je, da takšna gnojila ne vsebujejo preveč dušika.

Obstajajo tudi tekoča organska gnojila na osnovi morskih alg, ki vsebujejo uravnotežen spekter mikrohranil in so primerna tudi za jagode v loncih ali visokih gredah.

Kako in kdaj gnojiti

Najprimernejši čas za gnojenje jagod v maju je zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko tla niso pregreta in rastline niso pod stresom. Tekoča gnojila vedno dodajamo vlažni zemlji – nikoli na suha tla. Tako preprečimo poškodbe korenin.

Pri uporabi tekočih naravnih gnojil je priporočljivo gnojenje vsakih 10–14 dni. Pri granuliranih gnojilih zadošča enkrat mesečno, razen če navodila določajo drugače.

Jagode gnojimo ob vznožju rastline, nikoli po plodovih. Če uporabljamo zalivanje s cevjo, se izognimo poškropljenju listov in cvetov, saj to lahko pospeši razvoj glivic.

Napake, ki jagodam škodijo bolj kot mraz

Pogosta napaka je uporaba svežega hlevskega gnoja ali prekomerno dodajanje dušičnih gnojil v maju. Takšna praksa povzroči, da jagode razvijejo mehke plodove, ki hitro razpokajo in so dovzetni za gnilobo. Še posebej nevarno je to pri vlažnem vremenu ali v senčnih legah.

Enako težavna je uporaba nerazredčenih prevrelk, saj lahko ožgejo korenine in uničijo občutljivo mikrofloro v tleh.

Jagodam prav tako škoduje pomanjkanje zalivanja v sušnih dneh. Čeprav ne potrebujejo vsakodnevnega zalivanja, morajo imeti stalno vlažna, a ne razmočena tla.

Objava Če to naredite v maju, bodo jagode rodile obilno in zdravo se je pojavila na Vse za moj dan.