“Če kdo misli, da bo policija reševala romske težave, ne bo šlo”

Na nujni seji Komisije Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti so včeraj razpravljali o reševanju romske problematike. Seja, ki je trajala kar osem ur, se je končala brez glasovanja o predlaganih sklepih, saj so poslanci koalicije sejo bojkotirali. Komisija bo zato o sklepih odločala na korespondenčni seji v prihodnjih dneh.

Sejo je na zahtevo SDS sklicala predsednica komisije Anja Bah Žibert, ki je ob začetku poudarila, da je namen razprave prikazati razmere na terenu, kjer se po njenih besedah razmere slabšajo, težave pa se širijo v vse več občin. Kot primer je izpostavila občino Kozje, kjer prej niso imeli težav z Romi, do zapletov pa je prišlo po preselitvi ene od romskih družin v občino.
»Samo prejšnji teden se je v tej majhni občini zgodilo šest ali sedem vlomov, eden od ukradenih avtomobilov pa je končal v Škocjanu,« je opozorila. Po njenem mnenju takšni dogodki ne vznemirjajo le občanov, temveč škodujejo tudi delu romske skupnosti, ki želi živeti drugače.

Policija: “Mi smo zadnji, ki pridemo na vrsto”

Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, sicer vodja vladne delovne skupine za reševanje romske problematike, je zagotovila, da se na ministrstvu zavedajo resnosti razmer. Kot je dejala, je bilo nekaj ukrepov že sprejetih, dodatni pa so še v pripravi. Poudarila je, da policija na varnostno obremenjenih območjih dosledno ukrepa ob vseh kršitvah, vendar povečana prisotnost policije sama po sebi ne prinaša dolgoročnih rešitev. Za to bo potrebno usklajeno delovanje več državnih organov in lokalnih skupnosti.

Podobno stališče je predstavil tudi namestnik generalnega direktorja policije Igor Cimperle. »Če kdo misli, da bo policija reševala romske težave, ne bo šlo. Mi smo zadnji, ki pridemo na vrsto,« je dejal. Po njegovih besedah se položaj na območjih, kjer prihaja do več težav, v zadnjem letu ni bistveno spremenil – policija je letos na območjih policijskih uprav Ljubljana, Murska Sobota in Novo mesto posredovala v 1062 primerih, lani pa v 1070.

VIR: Policija.

Ministrstva pripravljajo zakonske spremembe

Peter Pavlin z ministrstva za pravosodje je pojasnil, da pripravljajo dodatne zakonske rešitve, s katerimi želijo nasloviti tudi vprašanja, povezana z romsko skupnostjo. Zaključeno je medresorsko usklajevanje novele zakona o prekrških, po kateri se povratniki, ki zlorabljajo delo v splošno korist, ne bodo mogli več izogniti nadomestnemu zaporu v primeru ponavljanja kaznivih dejanj.

V razpravi so sodelovali tudi župani in predstavniki civilnih iniciativ, ki so predstavili konkretne težave z različnih območij.

Škocjanski župan Jože Kapler je dejal, da so med občinami z največ Romi glede na število prebivalcev – v Dobruški vasi je po njegovih besedah 350 Romov prijavljenih na dveh hišnih številkah.

Župan Ribnice Samo Pogorelc je kot eno ključnih težav izpostavil nedotakljivost socialnih transferjev pri izterjavi kazni: »Zato tudi imamo storilce, ki ponavljajo svoja dejanja,« je opozoril.

Poslanec SDS Jože Tanko je dodal, da ustavno sodišče glede posegov v socialne transferje še ni odločalo, zato po njegovem mnenju ni ovir za spremembe: »To je pač taktika, da se brani nedotakljivost socialnih transferjev,« je dejal.

Koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec je poudaril, da občine same ne morejo rešiti romskih vprašanj. Kot primer je navedel Mestno občino Novo mesto, ki je v romsko naselje Žabjak vložila 3,5 milijona evrov, a se razmere niso izboljšale: »To dokazuje, da zgolj vlaganje v infrastrukturo brez odgovornosti in reda ne prinaša nobenih rezultatov,« je poudaril.

Razprave so se tudi tokrat izognili poslanci iz vrst koalicije, ki so sejo bojkotirali. Kot razlog so navedli razpihovanje nestrpnosti in sovraštva, kar pa so razpravljavci zavrnili. Župan Šentjerneja Jože Simončič je poudaril, da obstrukcija ne vodi nikamor: »Obstrukcija ni rešitev. Prava pot je dialog, ki pa danes ni možen.«

Aleksander Reberšek (NSi) je dodal, da so se o romskih vprašanjih v državnem zboru že večkrat pogovarjali, a konkretnih rezultatov ni: »Zato bo morala priti neka druga vlada, da se bodo stvari premaknile.«

SDS je za sejo pripravila devet sklepov, med drugim tudi poziv vladi, naj pripravi celovit zakonski paket za reševanje romske problematike, obljubljen že leta 2023. Ker komisija zaradi obstrukcije ni bila sklepčna, bodo o sklepih glasovali na korespondenčni seji v prihodnjih dneh.