Če je vse transparentno, zakaj takšen odpor Levice do preiskave financiranja nevladnikov?

Stranka Levica ne skriva nezadovoljstva nad postopanjem strank SDS in NSi, ki sta v petek vložili zahtevo za parlamentarno preiskavo zaradi sumov vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve organov vodenja in nadzora elektroenergetskih podjetij, saj bi financiranje nevladnih organizacij, ki niso dobrodelnega značaja, predstavljalo del preiskave. A čemu takšen odpor, če je vse res transparentno?

Stranki si med drugim želita, da se podrobno razišče, ali prihaja do sistematičnega in netransparentnega prelivanja javnih sredstev v organizacije brez jasne javne koristi, ali so posamezne nevladne organizacije dejansko delovale kot podaljšek političnih ali interesnih struktur, ali obstajajo znaki klientelizma, favoriziranja ali celo zlorabe javnih sredstev pri dodeljevanju financiranja, ali so bila sredstva uporabljena za dejavnosti, ki niso v skladu z uradno registrirano dejavnostjo ali deklariranim poslanstvom organizacij, ali nadzorni mehanizmi države na tem področju odpovedujejo ali so bili namenoma oslabljeni.

Levica vztraja, da so podatki o financiranju javni in pregledni

V stranki Levica so v zvezi s postopanjem SDS in NSi dejali, da jih to ne preseneča. Vztrajajo, da gre za “stranki, ki svojo politično moč gradita na napadanju civilne družbe in nevladnega sektorja, pri tem pa se zatekata k lažem in manipulacijam”. “Da bi bila ironija še večja, so prav SDS in njena politična zaveznica NSi v prejšnjem mandatu nevladništvo zlorabljale za obvodno strankarsko financiranje, ustvarjanje in napajanje lastne propagandne mreže ter netransparentno prelivanje državnega denarja v svoje satelitske zavode,” so ob tem dodali.

V nadaljevanju odziva v Levici poudarjajo, da so podatki o financiranju nevladnih organizacij “javni in pregledni”. “To dobro vedo tudi v SDS in NSi. Njihov cilj ni transparentnost, ampak politični pritisk in priprava terena za nadaljnje napade na civilno družbo ter poskuse utišanja neodvisnih institucij.” Kot pravijo, jim nevladne organizacije predstavljajo “temelj odprte, solidarne in demokratične družbe”, zato ne bodo “stali ob strani in mirno gledali, kako jih Janša napada”.

Glede na to, da preiskovalna komisija po ustavi in zakonu predstavlja legitimno in demokratično orodje parlamentarnega nadzora, je težko razumeti argument, kako naj bi šlo v konkretnem primeru za napad na civilno družbo. Cilj preiskovalnih komisij je namreč, da se razjasnijo morebitne nepravilnosti, ko gre za porabo javnega denarja. Ker je skrbna raba javnega denarja v interesu ljudstva, torej tega, ki na volitvah v parlament voli izvoljene predstavnike, se človeku poraja vprašanje, čemu za vraga bi sploh nekdo nečemu takemu nasprotoval?

Foto: Bobo

Ker je nevladni sektor v Sloveniji močno prepleten z levim polom politike, je za marsikatere nevladne organizacije težko trditi, da predstavljajo neodvisne glasnike družbe. Marsikdaj jih je namreč mogoče videti, kako se aktivno vključujejo v sprejemanje zakonodaje ali pa v kampanje, seveda na način, da se postavijo na stran levega pola, pri čemer pa ni zanemarljivo, da so še deležne sredstev iz državne malhe. V luči tega odziv Levice seveda ne preseneča.

Ker vztrajajo, da so podatki o financiranju nevladnih organizacij javni in pregledni, je nasprotovanje še toliko bolj nenavadno. Še posebej ker v javnosti velikokrat dajejo vedeti, da je transparentno in odgovorno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem pomembno. A kot kaže, je transparentnost dobrodošla le, ko se ne dotika njihovih lastnih interesnih sfer.

S. K.