Če je varnost izgovor za krepitev represije

Da bi ustvarila vtis izrednih razmer, kar je priročen argument za krepitev vsakovrstnih prepovedi in tudi lažje zatiranje disenza, je italijanska vlada predlog zakona o varnosti, ki mu je sama prikimala že pred dobrim poldrugim letom, od takrat pa je bil v parlamentarni obravnavi, parlamentu iztrgala iz rok. Njegovo vsebino je na nekaterih točkah, kjer je bilo po oceni Kvirinala že na prvi pogled jasno, da niso v skladu z ustavo, za silo prilagodila in zatem »prelila« v uredbo z zakonsko močjo, ki po odobritvi nemudoma stopi v veljavo, potem pa jo mora parlament v 60 dneh potrditi. Taka oblika ukrepanja naj bi bila sicer rezervirana za izjemne razmere, na kar je predsednik republike Sergio Mattarella že večkrat opozoril to vlado (in tudi prejšnje). Kaže, da zaman.

Nenavadno je, da je minister za notranje zadeve Matteo Piantedosi po petkovi seji vlade prostodušno priznal, da so tako ravnali, ker so želeli »zagotoviti gotovo časovnico za ukrepe, ki so za nas zelo pomembni:v parlamentu bi se s tretjim branjem sprejemanje predloga zakona o varnosti preveč razvleklo«. Piantedosi je poleg tega neobremenjeno zatrdil, da se je glede vsebine ukrepa o varnosti v parlamentu odvila demokratična razprava, do soočenja o tej temi pa je prišlo tudi med političnimi silami. Tako je pokazal zajetno mero sposobnosti kreativne interpretacije dejstev, saj večina v parlamentu ni izkazala dobesedno nobenega posluha za stališča opozicije, ki je številnim točkam ostro nasprotovala.

Vlada v ospredje javnega diskurza »sili« tiste dele uredbe, za katere ocenjuje, da bo z njimi požela čim širše odobravanje: zato veliko govorijo o zvišanju kazni za goljufije na račun starejših, pa tudi za tiste, ki protestirajo proti velikim infrastrukturnim projektom. Predsednica vlade Giorgia Meloni je izpostavila zlasti del uredbe, ki uvaja kritje pravnih stroškov za preiskovane pripadnike varnostnih organov. V policijskih sindikatih so nad predpisom navdušeni, kot tudi nad tem, da bodo pripadniki varnostnih organov prejeli telesne kamere.

Policiste zaščititi, demonstrante pa kaznovati, taka je linija vlade: sprejeta uredba o varnost med drugim uvaja kazni za pasivni odpor, kar naj bi po besedah pravosodnega ministra Carla Nordia »zaščitilo pravosodne policiste«. Nestrinjanje z uredbo o varnosti so v petek izkazali z demonstracijami v Rimu in Neaplju, včeraj pa še v Milanu. Policisti še niso mogli uporabiti telesnih kamer, so pa v vseh treh mestih segli po standardni opremi – pendrekih.