“Če bi se spraševala, kako bom poveljnica 45 moškim, bi že vnaprej pogorela”

Ste že kdaj pripravljali kokice? Ali opazovali koga, ki je to počel? Potem veste, da bela zrna množično in nenadzorovano frčijo po loncu, pokajoč; kot nekakšen koruzni ognjemet. Prav ta prispodoba je spremljala ves pogovor s Suzano Anžur, poklicno in prostovoljno gasilko – kot metafora njenega dogajanja v glavi. Z gasilstvom in drugimi stvarmi povezane misli in ideje so pri njej nenehno v gibanju. Nasmejana, pogumna, odločna sogovornica, ki je v gasilstvu že skoraj vse življenje, poldrugo desetletje pa je tudi ena zelo redkih poklicnih gasilk v Sloveniji, je delček neznansko raznovrstnega in barvitega mozaika svojega vsakdanjika razkrila tudi za Aleteio. Suzana, kako bi se na kratko opisali?Sem človek, ki se trudi v življenju početi stvari, ki me iskreno veselijo. Ker če veselijo mene, potem vem, zakaj jih počnem, in bodo tudi drugim v zadovoljstvo. Če bi vprašali koga drugega, ki mi je blizu, bi rekel, da sem stroga, ampak fer, zelo. Da sem zahtevna v smislu doslednosti. Če se Več;