Cankarjeva založba proslavila 80-letnico delovanja

Cankarjeva založba je z včerajšnjo slovesnostjo v Cankarjevem domu obeležila 80-letnico delovanja. S časovnim trakom so preko govorov nekdanjih in aktualnih urednikov založbe spomnili na glavne mejnike od ustanovitve leta 1945, kot so izidi pesniške zbirke Pesmi štirih, knjige Zakladi Slovenije in zbirke Moderni klasiki, ki izhaja še danes.

Cankarjeva založba je bila ustanovljena 1. junija 1945, prvo leto je izšlo 14 naslovov v skupni nakladi 196.000 izvodov. Kmalu zatem je bil ustanovljen Slovenski knjižni zavod, septembra 1956 pa sta se zavod in Cankarjeva založba združila. Med letoma 1945 in 1994 je izšlo skupno 4265 naslovov v skupni nakladi 26.548.180 izvodov. Leta 2004 pa se je Cankarjeva založba pridružila Skupini Mladinska knjiga.

Na slovesnosti so spomnili na prelomnice delovanja Cankarjeve založbe. Mednje sodijo izid pesniške zbirke Pesmi štirih, ki je izšla leta 1953, zanjo pa so pesmi prispevali takrat uveljavljajoči se pesniki Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček, pa tudi Slovar tujk Franca Verbinca iz leta 1968, Leksikon Cankarjeve založbe Sova iz leta 1972, Zakladi Slovenije sedem let kasneje, zbirka XX. stoletje, ki je izhajala med letoma 1992 in 2000, ter zbirka Moderni klasiki, ki izhaja od leta 2001.

O številnih izdajah leksikonov, slovarjev, kuharskih knjig ter izvirnega in prevodnega leposlovja so na videoposnetkih spregovorili tako nekdanji kot sedanji uredniki Cankarjeve založbe: Majda Stanovnik, Mojca M. Hočevar, Seta Knop, Kazimir Rapoša, Tine Logar, Zdravko Duša, Andrej Blatnik in Sašo Puljarević.

Kot je povedala direktorica Cankarjeve založbe Alenka Kepic Mohar, se je pred 20 leti nekdanji glavni urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček ob 60-letnici založbe spraševal, ali je bil njegov čas pri založbi pravi zanj in za hišo ter ali so tiskali prave knjige. “To so vprašanja, ki si jih zastavlja vsak urednik, vsak avtor, vsak založnik, vsak, ki diha s knjigo, in morda ni naključje, da smo jih ob današnjih zvokih glasbe in podobah časa znova slišali kot odmev tistih misli, ki so nas oblikovale kot odgovornost do preteklosti in navdih za prihodnost,” je dodala.

Spomnila je na več kot 28 milijonov natisnjenih knjig, številne nagrade, mednarodne in slovenske, ob tem pa dodala, da so ob jubileju dopolnili bibliografijo Cankarjeve založbe med letoma 1995 in 2024, pri čemer se je izkazalo, da so v zadnjih 30 letih izdali 2000 naslovov, za katere “verjamemo, da smo z njimi presegli meje”.

Blatnik je za STA povedal, da je Cankarjeva založba v vseh njenih spremembah iz ene od treh največjih slovenskih založb postala butična založba, ki je še vedno velika po svojem programu, zlasti po programu v javnem interesu. Po njegovih navedbah so eni od največjih prejemnikov subvencij Javne agencije za knjigo, kar pomeni, da je “naš leposlovni in humanistični program visoko ocenjen, je pa precej narodotvorna tudi naša zgodovinska linija in navsezadnje tudi linija kuharskih knjig”.

Glavna vodila izdaje knjig so po njegovih besedah izbrati najkvalitetnejše knjige, nekatere dobre tekste izboljšati, dobre prevode pa še izmojstriti in jih potem primerno predstaviti javnosti. “Dandanes, ko izhaja precej več knjig kot kadarkoli v slovenski zgodovini, ni važno samo to, da se knjigo naredi, ampak jo je treba tudi nekako vključiti v javno recepcijo,” je pojasnil.