Branje med telefoni in umetno inteligenco

Zakaj ne beremo? Kam gre naša družba? Kam nas bo pripeljala umetna inteligenca? Na vsa ta vprašanja odgovarja Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki ga je Slovenija predstavila na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023 in o katerem je bil v sredo, 12. marca, govor v XCentru v Novi Gorici. Dogodek z naslovom Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži je del celoletnega Festivala kompleksnosti, ki sodi v uradni program EPK Nova Gorica – Gorica.

V prvem delu večera so svoja razmišljanja predstavili soavtorji manifesta, zaslužni profesor na Univerzi v Leidnu Adriaan van der Weel, direktor Univerzitetne knjižnice v Regensburgu Andre Schüller Zwierlein in redni profesor na Univerzi v Ljubljani ter sokurator programa države gostje v Frankfurtu 2023 Miha Kovač. Manifest nas opozarja na pomen branja v sodobni družbi, zlasti v času, ko se soočamo z izzivi digitalizacije, preobremenjenosti z informacijami in zmanjšanjem tradicionalnih bralnih navad, saj je branje na višji ravni naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja ter predpogoj za demokratično družbo.

V Sloveniji vse manj bralcev

V drugem delu večera je Miha Kovač moderiral okroglo mizo o pomenu knjižnega branja in prihodnosti kritičnega mišljenja, med katero so se sodelujoči spraševali o tem, zakaj vedno manj beremo, kako bi lahko to spremenili in kaj nam prinaša prihodnost z umetno inteligenco. Njegovi gostje so bili novinarka, publicistka in pisateljica Vesna Milek, pisec, antropolog, sodelavec v na ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Dan Podjed, bralka, novinarka in dobitnica nagrade za izstopajoče novinarske dosežke 2024 Anja Intihar ter raziskovalec branja in založništva Jaka Gerčar, ki je trenutno zaposlen pri Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS.

Na vprašanje, kaj delamo narobe, da ljudje ne berejo in ne čutijo kulture za svojo, kot to recimo velja za šport, so sodelujoči dali več odgovorov. Najprej tega, da knjig ne beremo, ker jih je zamenjal telefon, ki je vsem vedno na razpolago in nam krati čas, ki smo ga nekoč posvečali knjigam. Ugotovili pa so tudi, da je težava na institucionalni ravni, saj bi morali ljubezen do knjig in kulture nasploh spodbujati že v šolah, kulturnih ustanovah in širši družbi, ključno vlogo pri tem pa igrajo tudi mediji. Pomembno je najti načine, da mlade navdušimo nad branjem, brez obsojanja njihovih izbir čtiva, ter ustvariti prostore, kjer bi lahko to počeli.

Med težavami, ki jih prinaša umetna inteligenca (UI), je Vesna Milek izpostavila, da z dostopom do literarnih del UI pridobiva sposobnost manipulacije s človeškimi čustvi. Problematična je tudi za novinarje, saj zahteva, da članke pišejo vse hitreje, kar pogosto pripelje do tega, da se za pomoč zatečejo k UI. Anja Intihar, ki tega ne počne in se je zaradi tega soočila s kritikami, meni, da je odgovornost novinarjev do svojih bralcev, da se izognejo uporabi UI pri pisanju. Dan Podjed pa je opozoril, da nam UI dolgoročno lahko pomaga, saj bi nam lahko omogočila, da prihranimo čas, ki ga pogosto izgubljamo pri manj pomembnih dejavnostih. Morda bi tako imeli več časa za branje, saj, kot je zapisano v Ljubljanskem manifestu, »prihodnost branja vpliva na prihodnost naše družbe«.