Božo Repe, zgodovinar

V državi imamo še zelo malo neodvisnih institucij, praktično vse podsisteme imamo podrejene politiki. V Sloveniji je po približnih ocenah nekje med 800 in 1300 mest po vladnih organih, pa tudi po izobraževalnih institucijah in drugod, ki so posredno ali neposredno odvisna od političnih imenovanj. Vemo tudi, kdo večinsko obvladuje lokalno politiko na podeželju. Gre za vpliv, ki se zdaj širi razmeroma neformalno, z ustavno večino, ko imaš absolutno oblast, pa se ta vpliv v trenutku lahko institucionalizira in inštrumentalizira. Kar nas pripelje do družbe, ki temelji na avtoritarnosti, geslu Mati, domovina, Bog, na konservativizmu, klerofašizmu. Osebno sem prepričan, da je večinski del državljanov Slovenije še zmeraj levoliberalen in v tem smislu antifašističen. Vendar je pasiven. Na eni strani imamo kasarniško organizirane stranke in organizacije, ki dosežejo seveda zavidanja vredno število volilnih glasov, ampak še zdaleč ne pomenijo večine. Na drugi pa volivce, nekakšno fluidno maso, ki ima v veliki meri precej šibke predstave o tem, kaj se dogaja v državi in kje se koncentrira moč. Na žalost se je prav v tem zmeraj skrival recept, kije avtoritarnim ideologijam, od fašizma in nacizma dalje, omogočil prihod na oblast.
Zmeraj manj se spominjamo lekcij zgodovine, še manj stvari, ki so se dogajale pred samo štirimi leti. Te se sistematično relativizirajo – zelo malo stvari dobi pravne zaključke, velik del zakonodaje ostane, tako kot ostanejo kadri. Drugi element pa je izguba zaupanja v tiste, v katere so ljudje naložili svoje upe. Pričakovanja do sedanje vlade so bila velika, njene obljube tudi, zato so ljudje do nje danes zelo kritični. Vsakič znova, se pravi ob vsakih volitvah, je težko organizirati takšno mobilizacijo, kot se je zgodila na zadnjih volitvah.

Mladina