Boštjan M. Turk: RoberTina, „gospa z vrečko“ in literarna elita – ogledalo slovenske družbe

Boštjan M. Turk: V zadnjem zapisu za Pozareport smo pisali o prekletstvu provincialnosti, v katerega je vse bolj ujeta slovenska prestolnica. Ta je izoblikovala tudi svojo kulturo – literaturo, ki jo kot takšno težko prepozna večinski del Slovenije, da o razvitem svetu ne govorimo. Ljubljanska “kultura” je izrazito internacionalistična v najslabšem pomenu besede (to pomeni, da je spolitizirana) in vezana na nosilce moči, ki se predstavljajo v novem razredu, pojmu, ki smo ga javnosti že večkrat predstavili.

Gre za gospode-tovariše, ki govorijo eno (v prid delavstvu), delajo pa drugo (gredo se težke kapitaliste). Najbolj izstopajoč predstavnik tega razreda je fant od naše Tine oziroma kar oba (RoberTina), v zadnjem času pa ju je mojstrsko potolkla “gospa z vrečko”, kot je ljudski vzdevek naše vsak dan bolj priljubljene predsednice Nataše Pirc Musar. (vir)

Pa pojdimo h “kulturi”: oglejmo si poleg Slavoja Žižka najbolj promoviranega ljubljanskega avtorja Gorana Vojnovića. Ta predstavlja antipod vsemu, kar pojmujemo kot slovenska genealoška klasika. Primerjajte ga na primer s Primožem Trubarjem, Francetom Prešernom, Ivanom Cankarjem ali Otonom Župančičem, pa boste videli razliko. Lahko bi tudi ugotovili, da bi bila to tudi njegova najvišje ponderirana vrednost.

Pisanje dotičnika je sicer precej odročno, na enak način, kot so Fužine ena od odročnih sosesk vse bolj zakotne prestolnice. “Sam sem predmet svoje knjige,” je nekoč zapisal Michel de Montaigne. In kje je tu naš “junak”? Je on tudi predmet svojih knjig? Pa tisti, ki mu na prsi lepijo medalje, kje se vidijo oni?

Rekrutirana elita

Zdi se, da je v Ljubljani danes najbolj mondeno (oportuno) povzdigovati Fužine in Vojnovićeve Čefurje raus!. “Elita”, rekrutirana iz t. i. novega razreda, to literaturo razglaša za velik dosežek, Fužine pa za popek sveta, kot da gre za prostor urbane prefinjenosti in presežne kulture. A v resnici ta gesta ne govori o nobeni mondenosti – razkriva zgolj globok provincializem onih, ki ta manever, uperjen zoper zdravo pamet in normalen okus, izvajajo.

Dodatno, morda najbolj bistveno vprašanje pa je, kako se počutijo priseljenci iz drugih republik, ko se zmerljivke na njihov račun (čefur) kvalificirajo za najvišje literarne nagrade republike. Pojdite vprašat koga v Fužine, to mislimo resno. Gre za široko izpostavljen rasizem, zaničevanje ljudi na njihovi nacionalni osnovi.

Je pa še en, bistven moment. Izraz “čefurji raus”, ki ga uporablja Goran Vojnović, je v svoji biti neposredna paralela z nacističnim geslom “Juden raus”. Gre za jasen primer retorike izključevanja in stigmatizacije, ki določenim skupinam ljudi pripisuje vlogo nezaželenih, tujih in drugačnih, kar omogoča njihovo družbeno marginalizacijo. Čeprav je izraz danes uporabljen v drugačni zgodovinski in politični konstelaciji, je njegov pomen enake teže kot pred več kot 80 leti.

Dvojni standard in globoke družbene razpoke

Vendar pa je zaradi položaja Gorana Vojnovića kot nekakšne ikone novega razreda oziroma ljubljanske partijske buržoazije ta primer skorajda tabuiziran in se o njem ne razpravlja javno. Zamislimo si, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo, kot je Drago Jančar, Milena Miklavčič ali jaz sam, Boštjan Marko Turk, napisal roman z naslovom Čefurji raus!. Verjetno bi bila reakcija javnosti in institucij silovita. Skoraj zagotovo bi prišlo do javnega linča in do prepovedi prodaje knjige. Ta dvojni standard razkriva globoke družbene razpoke in neravnovesja v sprejemanju retorike sovraštva glede na avtorjevo družbeno pozicijo in pripadnost.

Poleg tega je treba poudariti, da je slovenska politična oligarhija skozi svojo zgodovino redno gojila antisemitizem, tudi če je bila to paradoksalno hkrati sila, ki se je zavzemala za enakost in bratstvo. Ampak dvojna merila so tako in tako temelj “ideologije” gospodov-tovarišev. Danes ta zgodovinska nagnjenost postaja očitna v načinu, kako se v slovenskem prostoru obravnava vprašanje Izraela. Obsesija z… več na Požareport

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator oddaje/podkasta Ura resnice)

Foto: Vlada RS

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 26. 8. 2025 (video)

Zelišča, ki jih morate imeti doma so prava mala lekarna na vrtu

Grški piščanec s paradižnikom in feto: Krožnik, ki diši po Mediteranu

Stroka ob začetku šolskega leta opozarja na pomen cepljenja proti HPV

Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji

Hyundai že šesto leto vodilni v tehnološki uporabniški izkušnji

Besede, ki odraslim otrokom pomenijo več, kot si starši mislijo

Od pisti do ulic: V-izrez bo trend jeseni 2025!

Večina zemeljskih vrst se je razvila v evolucijskih eksplozijah

Objava Boštjan M. Turk: RoberTina, „gospa z vrečko“ in literarna elita – ogledalo slovenske družbe je bila najprej objavljena na Portal24.