.jpg)
1 hour ago
19
ARTICLE AD
Slovenci se že desetletja sprašujemo, kako napisati to drobno sladkobo, ki je doma v skoraj vsakem žepu in praznični skledi. Tudi v slovenščini se kdaj zatakne pri navidez preprostem vprašanju, ali naj izberemo obliko bombon ali bonbon. Jezikoslovci se s tem vprašanjem ukvarjajo dlje časa, pravopisni priročniki pa so na tej točki ponudili nenavadno rešitev, ki jo marsikdo spregleda. Izbor ni povsem nedvoumen, zato je prav, da razumemo, zakaj obstajata dve obliki in kaj danes velja kot priporočilo.
V nadaljevanju razložim ozadje besede, podam jasna vodila za rabo in prikažem, kako slovenski jezik včasih ubere pot, ki preseneti tudi tiste, ki redno spremljajo pravopisne spremembe. Članek je namenjen predvsem bralcem, ki jih zanimajo jezikovne posebnosti in želijo pisati samozavestno, brez večnega preverjanja v priročnikih. Kot pri marsikateri drugi besedi tudi pri tej ni šlo brez razprav o podomačitvah, strokovnih stališčih in končnem sprejetju v jezikovno skupnost.
Zakaj sta v obtoku dve različici iste besede?
Na prvi pogled se zdi, da gre le za vprašanje črke, vendar se za razliko med bombonom in bonbonom skriva jezikoslovna odločitev o podomačitvi. Beseda je iz francoščine prišla v vseh evropskih jezicih in se pogosto zapisuje fonetično, kar je bil tudi razlog za slovensko prilagoditev.
Izvor besede v evropskih jezikih
Francoščina pozna besedo bonbon, ki dobesedno pomeni dober dober. V številnih jezikih je ostal prvotni zapis, zato je še danes mogoče zaslediti različice brez kakršnih koli sprememb. Slovenščina je dolgo ohranjala ravno to obliko, saj se je zapis ujemal s tujim izvorom in je bil dovolj razpoznaven. V rabi ni bilo dilem, dokler se ni odprlo vprašanje podomačevanja tujega besedišča.
Pravopis 2001 in odločitev o podomačitvi
Leta 2001 je Slovenski pravopis uvedel zanimiv preskok. Besede bombon, bombonjera in bombonček so bile prvič zapisane kot priporočene oblike. Pojasnilo je temeljilo na fonetični podobi, saj večina govorcev že takrat besedo izgovarja z zvenečim m in ne s čistim n. Pravopisna komisija se je odločila, da bo normo približala izgovoru.
Obdržana dvojnica in jezikovna demokracija
Čeprav je bila nova oblika uvrščena kot prednostna, so strokovnjaki opozorili, da sprememba morda ne bo sprejeta brez zadržkov. Zato pravopis ohranja tudi obliko bonbon kot dopustno dvojnico. Takšna rešitev prikazuje razmeroma redko pojavnost jezikovne demokracije, kjer se norma prilagaja navadam govorcev in ne obratno. Če se bo pokazalo, da govorna skupnost nove oblike ne sprejme, bo v prihodnosti znova pretehtano, katera različica naj postane osnovna.
BonbonKatera oblika je danes priporočena v uradni rabi?
Vsak, ki piše uradna besedila, prispevke za medije ali učna gradiva, želi imeti jasen odgovor. Jezikovna svetovalnica in pravopisni priročniki navajajo, da je bombon danes prednostna oblika, saj sledi sistemski podomačitvi.
Kje je priporočena raba najbolj smiselna?
Oblika bombon je smiselna v vseh formalnih kontekstih, kot so:
- šolska besedila
- upravni in poslovni dokumenti
- medijski teksti
- uradna dopisovanja in publikacije
V takšnih okoljih je pomembno slediti pravopisu, saj odstopanja niso zaželena. Dvojnica bonbon pa se še vedno pogosto uporablja v oglaševanju, kulinariki in vsakdanji komunikaciji, kjer pravopis ni tako strogo nadzorovan.
Zakaj se oblika bonbon še vedno močno ohranja?
Ljudje se navadijo določene grafične podobe besede, zato prešina občutek, da je bonbon bolj naraven, morda celo bolj eleganten. Povezava z mednarodno rabo prav tako vpliva na to, da se stara oblika ne umika. Podobno se je zgodilo pri drugih francoskih besedah, ki so v slovenščini ohranile prvotni zapis, na primer menu ali parfum.
Slovenski jezik je živ sistem, ki se spreminja
Primer bombona lepo pokaže, da je jezik živ organizem. Ne sledi vedno strogim pravilom, temveč se prepleta med knjižno normo, navadami govorcev in strokovnimi razpravami. Včasih je sprememba očitna, drugič se poraja vprašanje, ali bo sploh obveljala.
Vzporednice z drugimi podomačitvami
V zgodovini slovenščine najdemo več podobnih procesov:
- sinfonija se je preoblikovala v simfonijo
- kristianizem je postal krščanstvo
- telefon je povsem podomačen, čeprav je izvirno tuj
Pri bombonu pa je pot nekoliko bolj premišljena. Pravopis je sicer uvedel podomačitev, vendar pustil odprta vrata k starejši obliki, kar je v jezikoslovju prej izjema kot pravilo.
Zakaj lastna imena ne sledijo isti logiki?
Jezikovna svetovalnica poudarja, da podomačitve veljajo za občne besede in ne prehajajo na lastna imena. Zato je Istanbul pravilna oblika, Istambul pa napačna. Lastna imena so vezana na mednarodne standarde, zato ne sledijo istemu fonetičnemu prilagajanju kot vsakdanja besedišča.
Istanbul ali Istambul? Enaka dilema, enak odgovorKako bo beseda živela naprej?
Slovenščina se nenehno spreminja, a odločitev o tem, katera oblika bo dolgoročno obveljala, je v rokah govorcev. Pravopis ponudi smernice, končno izbiro pa potrjuje jezikovna skupnost.
Vpliv rabe v medijih in šolah
Če šole in mediji vztrajajo pri bombonu, se bo ta oblika še bolj utrdila. Otroci bodo besedo prevzeli kot nekaj samoumevnega. Starejši bralci bodo morda še dolgo uporabljali bonbon, vendar dvojnica v jeziku ni problem, temveč odraz raznolikosti.
Najbolj praktičen nasvet za vsakodnevno rabo
Kdor želi slediti pravopisni normi, naj izbere bombon. Kdor želi ohraniti eleganco in spomin na francoski izvor, lahko uporabi bonbon, vendar v zavedanju, da gre za dvojnico. V strokovnih besedilih je priporočena uporaba podomačene oblike, v neformalnih besedilih pa izbira ne bo povzročila težav.
Celostni pogled na dilemo sladke besede
Beseda, ki se zdi povsem vsakdanja, v sebi nosi zgodbo o jezikovnem razvoju, kulturni spremembi in sprejemanju novosti. Je dokaz, da se slovenščina prilagaja govorcem in da se pravopisni procesi vedno znova preverjajo v rabi. Razprava o bombonu ali bonbonu ni le slovnična zanimivost, temveč prikaz tega, kako živi naš jezik.
Objava Bombon ali bonbon – katera oblika je danes sploh pravilna? se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)