Boljša prometna povezava bi prinesla še boljši razvoj Kočevja

Na tradicionalnem srečanju z novinarji je župan Občine Kočevje Gregor Košir naredil inventuro leta 2025, ki je bilo njegovo prvo polno leto na županskem položaju, ter predstavil projekte, ki so se zaključili ali se zaključujejo, pa tudi tiste, ki se zaradi zamikov selijo v leto 2026 in naprej. Kot je poudaril, se je del načrtovanih investicij zavlekel predvsem zaradi priprave dokumentacije, razpisov in pridobivanja soglasij, vendar občina po njegovi oceni leto zaključuje s solidno realizacijo proračuna. Kot je župan večkrat poudaril, si želi, da bi volitve prinesle ministra ali ministrico za infrastrukturo, ki bo razumela, da brez ustrezne prometne povezave naš konec ne more uresničiti vsega svojega potenciala in postati zanimiv za investitorje.

Župan je navedel, da je bila realizacija proračuna približno 90-odstotna na prihodkovni in približno 80-odstotna na odhodkovni strani, pri čemer je del sredstev prenesen v leto 2026 zaradi zamikov večjih projektov. To obdobje je občina izkoristila za razdolževanje: v letu 2025 niso najeli novega kredita, odplačali pa so približno dva milijona evrov dolga. Zadolženost je ocenil kot stabilno in obvladljivo, pri čemer je omenil, da je dolg pod tisoč evrov na prebivalca, okoli 900 evrov.

Finančno stanje občine je po njegovih besedah zelo stabilno in kot ekonomist je pomirjen, da bodo lahko delo nemoteno nadaljevali tudi v prihodnjih letih, če ne bo večjih svetovnih ali državnih pretresov. Ob tem je poudaril, da osebno vendarle ni povsem zadovoljen, saj je pričakoval, da bi se nekateri projekti že premaknili iz pripravljalne faze v izvedbo.

Projekti, ki so realizirani …

Med izvedenimi infrastrukturnimi projekti je izpostavil komunalno, vodno in elektro infrastrukturo v Mestnem logu, ki se v teh dneh zaključuje, večina del pa je že izvedena. Projekt omogoča priključitev več kot 200 stanovanjskih objektov, s čimer se odpira možnost nadaljnje gradnje v bližini mestnega središča, kjer to prej ni bilo mogoče. Po 40 letih je obnovo dočakal FIS, uredila se je okolica jezera.

Dotaknil se je tudi vlaganj v zdravstvo. Občina letno za zdravstvo namenja približno pol milijona evrov, v letu 2025 pa so obnavljali ambulante (med drugim pediatrično in ginekološko) ter nekatere ključne sisteme, kot je toplotna postaja. Ob tem je omenil, da se trudijo krepiti kadrovsko sliko in da so v Kočevje uspeli pripeljati tudi nove zdravnike in zobozdravnike, deloma iz tujine.

Projekti, ki so v načrtu …

Proračun za leto 2026 je župan predstavil kot zgodovinsko visok, okrog 39 milijonov evrov. Pojasnil je, da na rast vplivajo tudi višji stroški zaradi sprememb v javnem sektorju ter vključevanje evropskih sredstev nove finančne perspektive. Ocenil je, da je večina proračuna izvedljiva, investicijski delež pa ostaja visok, kar je po njegovih besedah usmeritev občine že vrsto let.

Kot eno ključnih prihodnjih investicij je izpostavil prenovo in širitev osnovne šole Ljubo Šercer, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami in ima širši regijski pomen, saj vanjo prihajajo tudi otroci iz več okoliških občin. Obstoječa stavba je zastarela in kapacitetno ne zadošča potrebam, zato načrtujejo rekonstrukcijo, prizidek ter novo telovadnico, ki bi bila uporabna tudi za širše potrebe športa. Projekt je okvirno umeščen v obdobje 2026–2028, župan pa je napovedal, da si želi regijsko sodelovanje pri financiranju, pri čemer so občine po njegovih besedah že podpisale pismo o nameri za skupen pristop.

Heliport in dolgotrajna oskrba

V nadaljevanju je predstavil projekt heliporta pri satelitskem urgentnem centru in zdravstvenem domu. Dokumentacija in gradbeno dovoljenje sta pridobljena, občina pa čaka na odločitev o sofinanciranju s strani države. Projekt je ocenil kot pomemben za razvoj helikopterske nujne medicinske pomoči, posebej za območje Kočevsko–ribniškega prostora, finančno konstrukcijo pa opisal tako, da bi večji del sofinancirala država, preostanek pa bi pokrila občina.

Med socialnimi temami se je župan obširneje ustavil pri dolgotrajni oskrbi. Občina je ustanovila zavod za pomoč na domu, ki je prevzel naloge na terenu in začel delovati poleti. Navedel je, da ima sistem trenutno 130 uporabnikov in da že poteka vključevanje prvih upravičencev na podlagi odločb centra za socialno delo. Ob tem je poudaril, da se občina trudi zagotoviti, da storitve, ki jih predvideva zakon, dejansko pridejo do ljudi.

Stara knjižnica, nova priložnost in ureditev križišča pri zdravstvenemu domu 

Med projekti v mestnem jedru je omenil tudi stavbo nekdanje knjižnice na Ljubljanski cesti 6, ki je pod spomeniškim varstvom in je po njegovih besedah ne morejo porušiti, čeprav bi bilo to enostavneje. Občina išče dodatne finančne vire za obnovo, cilj pa je, da stavba v letu 2026 dobi urejen videz in novo vsebino, saj je zanimanja za pisarniške in javne prostore več.

Na področju prometne infrastrukture je izpostavil dolgo pričakovano ureditev križišča pri zdravstvenem domu, kjer načrtujejo preureditev semaforiziranega križišča v krožišče ter prenovo širšega cestnega odseka z novimi pločniki in kolesarskimi rešitvami. Poudaril je, da je šlo za zahteven proces zaradi soglasij in urejanja zemljišč, a pričakuje, da bi se postopki lahko premaknili v fazo izvedbe.

Napovedal je tudi priprave na celovito rekonstrukcijo Kidričeve ceste ter več kolesarskih povezav, pri katerih so nekateri projekti že potrjeni in se pomikajo v fazo presoje oziroma izvedbe.

Zapleti pri razpisnih postopkih

Med okoljskimi projekti je govoril o sončnih elektrarnah na javnih stavbah, kjer so po njegovih besedah sredstva zagotovljena, izvedbo pa so zavirale pritožbe in zapleti v razpisnih postopkih. Projekt je opisal kot pomemben tudi za postopno elektrifikacijo voznega parka javnih služb. Omenil je še urejanje levega brega Rinže, ki ga je predstavil kot poseg, namenjen boljši urejenosti in prijaznejšemu prostoru za sprehajalce.

Na področju športa je kot eno pomembnejših potreb izpostavil dodatne površine za vadbo, predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Predstavil je projekt pokritega večnamenskega igrišča, ki bi omogočilo uporabo v širšem delu leta in bi bilo namenjeno šolskemu programu, treningom ter drugim športnim dejavnostim.

Investitorji raje gradijo v Ljubljani in okolici

Župan se je dotaknil tudi stanovanjske politike. Poudaril je, da v Kočevju primanjkuje stanovanj in da investitorji pogosto raje gradijo v Ljubljani in okolici. Občina pripravlja pogoje za individualno gradnjo na več lokacijah ter OPPN-je za območja, kjer bi bila možna gradnja večstanovanjskih objektov. Omenil je tudi gospodarsko cono, kjer so postopki pripeljani do točke, ko se zanimanje investitorjev že kaže, opremljanje pa naj bi potekalo fazno glede na potrebe.

V sklopu družbenih tem je posebej izpostavil romsko skupnost. Poudaril je programe vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo in šolo, kot največji izziv pa navedel zaposlovanje ter opozoril na sistemske posledice socialne zakonodaje, ki po njegovih besedah v nekaterih primerih ne spodbuja dela. Hkrati je dejal, da so v občini zagotovljeni osnovni bivalni pogoji, kot so dostop do vode, elektrike in odvoza odpadkov, pri nadaljnjih korakih pa pričakuje več odgovornosti in vključevanja.