BOKSARSKA VREČA: Cave Kave - pozor na kavo!

Včasih je res zanimivo preveriti, s katerimi kolumnami se bralci najbolj poistovetijo. Po šestih mesecih leta, ko večina ljudi pregleduje, kako so preživeli prvo polovico leta (ali so dosegli zastavljene cilje ali morajo na novo premisliti letni načrt), sem se odločil, da na podlagi odzivov iz osebne ankete nadaljujem razmišljanje o kolumni, ki je najbolj pritegnila bralce. In na moje presenečenje so vsi, ki sem jih vprašal, ob različnih člankih vedno omenjali tudi decembrsko kolumno, posvečeno trimesečnemu eksperimentu brez kofeina. Tega se iskreno veselim, saj mi daje priložnost, da se ta teden posvetim temi, ki me ne spravi v obup - samo poglejte, po kakšnem svetu se potepamo ...

Očitno je tak eksperiment - brez kave za tri mesece - v bralčevih očeh deloval skoraj junaško. Marsikdo mi je priznal: »Tri mesece brez kave? Nemogoče!» Izjavi pa je vsakič sledilo še vprašanje: »Ali še vedno piješ samo eno kavo na dan?«

Kratko in jedrnato: ja. Opazil sem, da mi to zadostuje. Včasih, če nisem pod stresom zaradi novega dela ali zahtevnejše faze vaj, si lahko privoščim celo dve kavi. Druga pa ne sme biti po 15. uri.

Današnji članek bi se lahko s tem tudi končal. A življenje nas preseneča - saj veste. Trenutno sem v Gelsenkirchnu, kjer delam v operi. Med jutranjo pavzo sem se po dolgem času odločil naročiti t. i. filter kavo. Moj želodec se mi je prisrčno zahvalil, da sem ga prelil s temno, grenko in močno tekočino. Že po prvem požirku sem hamletovsko podvomil: Zakaj sploh pijem tako brozgo? Morda iz nepotrebne nostalgije po študentskih časih? Verjetno je z leti postala nekaj eksotičnega - pijača, ki je (na srečo) doma ne pijem nikoli.

Te dni so me nekateri sodelavci v gledališču kar vprašali: »Zakaj piješ to kavo?« Na njihovih obrazih sem prepoznal presenečenje in razočaranje hkrati. Podobne odzive sem doživel v Mariboru, ko so me nekateri igralci videli, da hodim pit korejsko kavo v manjšo restavracijo blizu teatra. Kaj naj rečem: všeč so mi takšne nenavadne kave. Pogrešam, turško kavo, ki so jo stregli v kavarni Maxi (v mini bakreni džezvici!). Z veseljem poskusim okuse, ki niso ravno naši. V Londonu sem z užitkom pil kavo iz Savdske Arabije, ki ima poseben aromatičen okus. Na Bavarskem so me naučili piti »Haferl« kavo - precej veliko skodelico, ki jo ponujajo tudi v manjših pekarnah in slaščičarnah. Da ne omenjam vseh različnih vrst kave, ki jih lahko naročimo na Dunaju.

»Pa ravno ti,« mi vedno pravijo nemški kolegi, kar bi v prenesenem pomenu pomenilo: ti, ki prihajaš iz mesta kave Illy! V bifeju opere, kjer trenutno delam, me je italijanska kuharica opozorila, da imam na voljo sodoben aparat, ki kavo zmelje in skuha tako, da sam uravnava idealno ravnovesje med temperaturo in pritiskom za popoln espresso. Ob pogovoru z nekaterimi tehniki sem izvedel, da ima vsak doma vsaj tri različne aparate za pripravo kave. Vsak od njih točno ve, koliko gramov kave potrebuje za svojo idealno jutranjo skodelico. Kako vroča mora biti voda in kakšno mešanico kave izberejo. Nekateri so mi celo priporočili nekaj YouTube kanalov, kjer prikazujejo veličastne rituale priprave kave.

Zakaj bi se čudil? V zadnjih letih se je povečalo število hollywoodskih zvezdnikov, ki ne morejo več oglaševati alkohola ali cigaret, zato jim je ostala kava. George Clooney in Brad Pitt spadata, recimo, v to skupino. Za mlajše generacije pa je nedvomno Emma Chamberlain tista, ki je iz nič ustvarila uspešen posel s kavo, ki nosi njeno ime. Seveda ni edina med influencerji, ki se slikajo ali snemajo med pripravo kave.

Marsikateri YouTuber je že objavil serijo videov, kako je v tridesetih dneh postal mojster mlečne pene. Nekateri znajo z bikromijo bele pene in svetlo rjave podlage ustvariti prave umetnine (najbolj priljubljeni obliki sta srce ali list). Med najslavnejšimi poznavalci kave na spletu pa gotovo izstopa James Hoffmann. Zaradi njega sem nekaj let iskal neko čudno kafetjero, ki naj bi pripravila najboljši espresso na svetu.

Tudi na tako vsakdanjem področju se odpira zanimivo trenje med tradicijo in inovacijo. Med preprostostjo in kompliciranjem. Med poceni in dragocenimi načini priprave. Verjetno se še vedno otepam ideje, da naj bi bila kava povsod enaka. Rad imam, ko mi kava govori o ljudeh, o kraju. Da ni samo Starbucks, McCafe, Nespresso ipd. Morda še vedno naivno iščem, kje se najde kakšen neglobaliziran otoček. Ena skodelica identitete.