Bojan Šrot, kandidat za celjskega župana: “Če ne greš naprej, ampak stopicaš na mestu, te drugi prehitijo”

Naš sogovornik je Bojan Šrot, ki je bil v preteklosti 24 let župan Mestne občine Celje, po štiriletnem premoru pa se spet poteguje za župansko funkcijo. Računa, da bodo ljudje prepoznali njegove izkušnje in znali oceniti, kaj Celje resnično potrebuje.

Bojan Šrot (1960) je po izobrazbi diplomiran pravnik s pravosodnim izpitom, ki se v prostem času ukvarja tudi z alpinizmom. Kratek čas je bil sodnik, leta 1991 pa je odprl svojo odvetniško pisarno. V letih 1997 in 1998 je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Leta 1998 je bil prvič izvoljen za celjskega župana in uspeh še večkrat ponovil, tako da je Mestno občino Celje vodil do leta 2022. Med letoma 2007 in 2009 je bil predsednik SLS, leta 2016 pa je iz stranke izstopil in pozneje ustanovil Celjsko županovo listo. Letos znova kandidira za župana Mestne občine Celje kot kandidat Celjske županove liste s podporo SDS.

Na letošnjih županskih volitvah v Celju se boste ponovno spopadli z Matijo Kovačem, le da bodo vloge zdaj obrnjene, saj je on župan, vi pa njegov izzivalec. Kako to, da ste se spet odločili za župansko kandidaturo?

Na letošnjih volitvah smo sicer skupaj štirje kandidati. Prepričan sem, da ljudje morajo imeti izbiro. Svoje minulo županovanje štejem za prednost, saj imam izkušnje in znanje ter poznam problematiko, so pa naši pogledi v tem predvolilnem času usmerjeni v prihodnost. Torej v tisto, kjer so največji problemi Celja. Vemo, kako jih rešiti, imamo izkušnje, kako pripeljati velike projekte od ideje do realizacije in kje bo treba najti finančna sredstva. Verjamem, da nam bodo ljudje naklonili zaupanje, predvsem meni kot kandidatu za župana. Poznajo me po delu. Celjanke in Celjani nikoli niso bili zgolj moji volivci, ampak tudi someščani in prijatelji. Verjamem, da lahko naredimo velike razvojne korake v Celju.

To me zanima tudi zato, ker ste se kmalu po prejšnjih volitvah odločili, da odstopite s funkcije celjskega mestnega svetnika.

Da, to sem storil in se mi zdi tudi higienično. Šest mesecev po prejšnjih volitvah sem bil aktiven svetnik, ampak se mi ni zdelo prav, da zdaj stari župan soli pamet novemu županu. V stranki Celjska županova lista smo v tem mandatu dali zelo veliko pobud in predlogov, verjetno vsaj toliko kot vse druge stranke skupaj. Ves čas sem bil vpet v to delo. Na nas so se obračali občanke in občani, mi pa smo preko naših mestnih svetnikov te pobude tudi podajali. Žal jih večina ni bila uslišana, če tako rečem.

Torej niso vas hoteli poslušati, če sem prav razumel.

Očitno pobude niso prišle s pravega naslova. Nerealizirane so ostale ne zato, ker bi bile slabe, ampak očitno zato, ker niso prišle s pravega naslova. To me žalosti, če na drugi strani govoriš, kako pomembno je, da se v lokalni politiki ne delimo na leve, desne in ne vem kakšne še. Jaz odkrito povem, da je polarizacija v tem mandatu takšna, kot ni bila nikoli prej v 24 letih. Sem desnosredinski politik in sem to dobro občutil, ne samo jaz, pač pa tudi moji kolegi. V letih svojega županovanja sem vedno govoril, da je pamet pravično razdeljena, da so vsi svetniki kandidirali in da so bili izvoljeni zato, ker želijo narediti kaj dobrega za mesto.

Omenjate polarizacijo. Kako se to kaže?

Spomnim se, ko sem bil župan, da smo po vseh sejah mestnega sveta skupaj s svetniki različnih političnih opcij šli na kavo, se pogovarjali. Zdaj pa gre delitev prek vseh meja in lahko rečem, da to pri nekaterih že pelje do sovražnosti.

Dolga leta ste bili prepoznaven obraz stranke SLS, potem ste šli na svoje, zdaj pa tesno sodelujete s SDS. Kaj je botrovalo tej odločitvi?

Dejansko sem bil ves čas bolj lokalni politik, ker me je to zanimalo in me je nekako izpolnjevalo. Užival sem, ko smo realizirali kakšen zahteven projekt in naredili nekaj dobrega za Celje, ki je moje mesto – tu sem se rodil, tu živim že vse življenje in imam to mesto ter ljudi, ki v njem živijo, resnično rad. Me je pa v to lokalno politiko pravzaprav pripeljala državna politika. Leta 1996 sem na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Slovenske ljudske stranke in dosegel zelo dober rezultat v Celju. Stranka je šla v vladno koalicijo in nekaj časa so me nagovarjali, naj grem na ministrstvo za pravosodje za državnega sekretarja, saj sem takrat opravljal odvetniški poklic. No, po kakšnih treh mesecih so me prepričali in radovednost me je pripeljala na ministrstvo za pravosodje. Takrat je bil minister Tomaž Marušič.

Vendar niste ostali dolgo.

Takrat je bila družinska situacija drugačna; otroka sta bila še majhna in jaz sem se skoraj dnevno vozil v Ljubljano – takrat še ni bilo avtoceste med Ljubljano in Celjem. In to me je stalo zelo veliko časa in energije. Zato sem se z ministrom dogovoril, da jeseni leta 1998 odstopim s funkcije in se vrnem v advokaturo. Potem so se zgodile lokalne volitve leta 1998, na katerih sem presenetljivo zmagal.

V državno politiko ste se kljub temu vrnili še enkrat?

Da, leta 2007, ko sem postal predsednik SLS. Potem sem znova kandidiral za poslanca leta 2008. In takrat sem kolegom v stranki tudi povedal, da si ne predstavljam, da bi nekdo vodil stranko, hkrati pa ne bi imel funkcije v državni politiki, v parlamentu ali v vladi. Tako da sem kot predsednik stranke odstopil, s kasnejšim vodstvom SLS pa sem se razšel.

Torej ste takrat ustanovili Celjsko županovo listo?

Da, prvič smo nastopili na lokalnih volitvah leta 2018. Leta 2023, po tistih lokalnih volitvah, na katerih sem izgubil, pa me je predsednik SDS Janez Janša, sedanji predsednik vlade, povabil v strokovni svet stranke; tam sem pokrival področje lokalne samouprave, sam pa nisem bil član stranke. To kaže tudi na širino predsednika. V meni je verjetno videl potencial – predvsem v tem, da sem praktik, da sem 24 let opravljal funkcijo župana in da poznam problematiko lokalne samouprave. V tem mandatu smo s stranko SDS sklenili tudi dogovor o sodelovanju. Žal moram reči, da sodelovanje ni bilo takšno, kot smo si mi želeli – da bi se več vsebinsko pogovarjali in usklajevali, predvsem pri sejah mestnega sveta, skupaj dajali kakšne dobre pobude in podobno. Težko rečem, a razlogi so verjetno na obeh straneh.

Vendarle pa vas SDS podpira pri kandidaturi.

Tako je, ponosen sem na to, da kandidiram tudi s podporo SDS. To je državotvorna stranka z odlično organizacijo in široko terensko mrežo, ki jo vodi predsednik, ki je ne samo predsednik, ampak tudi državnik; to ni vsak politik. In verjamem tudi, da bo v tem mandatu z roko v roki s slovensko vlado, ker je desna koalicija, možno lažje rešiti marsikateri problem, ki nas v Celju trenutno tare. Žal so bila minula štiri leta zamujena in izgubljena. Čeprav smo v predvolilnem času poslušali kandidate, kako imajo odprta vrata na ministrstvih in kako bodo pripeljali ne vem koliko denarja v Celje, se to ni zgodilo. Pravzaprav se je v tem mandatu zgodil razvojni zastoj. Pri razvoju je pa tako, da če ne greš naprej, ampak stopicaš na mestu, te drugi prehitijo.

Nastopate pod geslom “Preverjeno”. Torej se zanašate na izkušnje svojega županovanja od leta 1998 naprej?

Da, pri takšni funkciji so izkušnje zelo pomembne. Županska funkcija je nekaj posebnega: ni zgolj neka politična funkcija, ampak je tudi predstavniška in deloma izvršna. Skratka, treba je imeti tudi menedžersko znanje in sposobnosti ter obvladati nekaj diplomacije, saj se je treba pogovarjati z različnimi skupinami ljudi, ki imajo različne interese. In tu izkušnje zagotovo veliko pomenijo. Sploh je potrebno poznavanje področja in problematike. Jaz poznam vsak kotiček naše občine, ki ni zgolj mesto, ampak so tudi vasi, naselja in obrobja, ki so pogosto prezrta. Ampak kot sem že rekel: naš pogled je usmerjen v prihodnost. Mislim, da je ena od bistvenih umetnosti opravljanja županske funkcije presoditi, kaj so prioritete. Če župan dela stvari, ki so njemu pri srcu, to ne pomeni, da je s tem kaj naredil za vse prebivalce mesta ali da je s tem izboljšal kakovost njihovega življenja.

Kaj je tisto, kar želite najprej ponuditi Celjanom?

Prioritet je več. Ena od pomembnih prioritet je izgradnja obvoznice. Celje je praktično še edino mesto, kjer tranzit poteka skozi staro mestno jedro. Ta se je v zadnjih letih izjemno povečal. Ne samo da smo priča pogostim zastojem, temveč se s hrupom in onesnaževanjem seveda tudi slabša kakovost življenja v mestu. Verjamem, da je v tem mandatu mogoče umestiti v prostor obvoznico, ki bo seveda državna investicija in bo predstavljala velik zalogaj.

Drugi problem v mestu je, da je še vedno veliko pomankanje stanovanj, predvsem stanovanj za mlade družine in za tiste pomembne kadre, ki jih potrebuje gospodarstvo – čeprav ima Celje največ javnih stanovanj. Mi smo že v mojem zadnjem mandatu, tudi zaradi te stanovanjske problematike, velik del sredstev mehanizma CTN namenili za izgradnjo novih stanovanj v soseski Dečkovo naselje, kjer smo zgradili 142 stanovanj. V tem mandatu je bil obljubljen cel kup novih stanovanj za mlade v mestu, vendar jih ni. Ne vem, ali je bilo v tem času zgrajeno sploh kakšno novo stanovanje.

Težava pa je tudi varnost.

Brez varnosti ni dobre kakovosti življenja. V zadnjem času na območju Policijske postaje Celje beležimo skoraj 30-odstotni porast kriminalitete. Res da je območje Policijske postaje Celje večje, kot je Mestna občina Celje, ampak v marsikaterem predelu mesta se ljudje ne počutijo več varno, kar je bilo prej vedno naša velika kakovost. Tudi tu imamo načrt, kako to varnost izboljšati. Treba je ugotoviti, na katerih točkah se zbirajo problematične skupine, ki za seboj puščajo razdejanje. Treba jih je osvetliti, mogoče tudi namestiti več kamer in povečati pogostost skupnih patrulj policije in redarstva – mogoče nekaj več tudi v nočnem času. Skratka, tu obstajajo rešitve, mesta po Evropi in svetu jih poznajo in ni razloga, da jih ne bi realizirali tudi pri nas.

Pred kratkim je bil odprt most čez Voglajno, a se mi zdi, da tam nekaj “ne štima”. Tudi parkirišče je še vedno “peščeno”.

V Celju prometno marsikaj ni v redu. Kar nekaj takšnih napak se je zgodilo. Zanimivo je recimo križišče na Bežigrajski cesti, za novo poslovno cono. Široka cesta s pločnikom in kolesarsko stezo je nenadoma postala stranska cesta. In lahko se zgodi, da bo kdo spregledal znak stop. Veliko je še podobnih nelogičnosti. Občina se izgovarja, da tega ne sme spreminjati, ker so to zgradili z evropskimi sredstvi. Vendar se prometne oznake lahko zamenjajo – to ni poseg v investicijo.

Kar se tiče mostov, tudi tistega v Polulah … Februarja 2022 sva o tem podpisala pogodbo jaz kot župan in takratni direktor direkcije za vode Roman Kramer – prejšnja vladna koalicija ga je zamenjala, zdaj pa je spet v. d. direktorja te direkcije. Pa ne samo za ta dva mostova, ampak še za tri vodotoke. Pripravili smo tudi idejne projekte in takrat vložili vlogo za gradbeno dovoljenje. Potem se ni nič zgodilo, in ker je bilo treba dopolniti vlogo za gradbeno dovoljenje, smo k sreči vendarle dočakali odprtje obeh mostov. Žal pa občina ni našla sredstev, da bi na poti na drugi strani Savinje zgradila kolesarsko stezo v smeri proti Celjski koči v dolžini manj kot 100 metrov. In zdaj se ljudje pač znajdejo po svoje.