Bo vlada priskočila na pomoč Ukrajincem, ki so zaradi ruskih napadov obsojeni na zmrzovanje?

Golobova vlada vseskozi poudarja, da podpira Ukrajino. Ker je premier v preteklosti posebej izpostavil, da bo Slovenija Ukrajini še naprej zagotavljala humanitarno pomoč, se poraja vprašanje, ali bo aktualna vlada v teh težkih razmerah, ko so številni prebivalci Ukrajine prisiljeni zmrzovati zaradi odsotnosti ogrevanja, kakorkoli priskočila na pomoč.

Življenje v Ukrajini je že tako dovolj težko zaradi grožnje ruskih raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letali, saj ti prizadenejo tudi stanovanjska območja. Napadi na energetsko infrastrukturo pa so vojno pripeljali neposredno v domove ljudi. Številni prebivalci so prisiljeni nositi več plasti oblačil, da bi se ogreli in preživeli hudo zimo, ko temperature padejo tudi na –20 stopinj Celzija, pri tem pa si pomagajo s prižiganjem plinskih štedilnikov. Ker slovenska vlada ni posebej sporočila, da bi v teh razmerah kakor koli priskočila na pomoč, smo se odločili nasloviti novinarsko vprašanje na kabinet predsednika vlade in zunanje ministrstvo in povprašati, kako namerava pomagati Slovenija. Ko odgovora prejmemo, ju bomo objavili naknadno.

Zelo je mrzlo, nekateri nimajo delujočih pip

Da je vsakršna pomoč v Ukrajini več kot dobrodošla, kažejo izpovedi tamkajšnjih prebivalcev in prostovoljcev, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. Ko se 70-letna Tatjana iz Kijeva počasi vzpenja po ledenem stopnišču nebotičnika vse do devetega nadstropja, kjer ima stanovanje, je mogoče slišati njene počasne vzdihe. Trudi se namreč, da z nadzorovanim dihanjem čim bolj zmanjša obremenitev srca. V vzpenjanje po stopnicah je prisiljena, ker dvigalo zaradi izpada elektrike ne deluje. Brez ogrevanja je po poročanju Sky News že dva tedna, greje se le s pomočjo plinskega štedilnika v kuhinji.

“Nevarno je, ampak kaj mi drugega preostane?” pravi Tatjana. “Mrzlo je. Mrzlo. Zelo mrzlo,” je izjavila v zvezi z razmerami, zavita v dolg ovčji plašč. “Hodim in se tresem. Še posebej zjutraj. Zbudim se in me je strah.” V konkretni 17-nadstropni stanovanjski stavbi se je ogrevanje izklopilo 9. januarja, in sicer po napadu na bližnji blok. Prav tako ni bilo elektrike, čeprav se je oskrba začela postopoma vračati v normalno stanje. Težave so bile tudi z vodo, nekatera od 380 stanovanj pa še vedno nimajo delujočih pip.

Na stopnišču so novinarji srečali tudi nosečo mater z dveletnim sinom, za katero se je zdelo, da se celo večnost vzpenja v 16. nadstropje. S pomočjo svetilke na mobilnem telefonu si je osvetljevala pot po temnem hodniku stanovanjske stavbe, kjer se je temperatura po raketnem udaru spustila na zgolj 3 stopinje Celzija. Ker je bivanje v takšnih razmerah z majhnim otrokom nemogoče, sta se začasno preselila k njenim sorodnikom, občasno pa se vračata za nekaj ur, da preverita razmere. Ker mraz najbolj prizadene najbolj ranljive skupine prebivalstva, torej otroke in starejše, si stanovalci medsebojno pomagajo s pošiljanjem sporočil, da ugotovijo, kaj kdo potrebuje, poroča Index. Tisti, ki so bolj mobilni, prinašajo hrano, vodo in zdravila tistim, ki ne zmorejo premagovati ledenih stopnic, zlasti prebivalcem višjih nadstropij.

Foto: AFP

Na pomoč so priskočili iz drugih delov države

Ko je 6 tisoč stavb v Kijevu izgubilo možnost ogrevanja, so na pomoč priskočili sodržavljani iz drugih delov Ukrajine. Na pomoč so prišli železniški delavci iz mest na fronti, delavci komunalnih služb iz Lviva ter drugi prostovoljci, ki so poskrbeli za razdeljevanje toplih obrokov premraženim prebivalcem Kijeva.

Ko so železniški delavci iz Zaporožja, Krivega Roga, Odese in drugih mest v nedeljo zvečer prispeli v Kijev, so s seboj prinesli več kot le varilno opremo. Oživili so namreč tradicijo toloke, oblike skupnostne pomoči, pri kateri se ljudje zberejo, da pomagajo tistemu, ki to nujno potrebuje. Več kot 40 interventnih ekip, ki jih sestavljajo železniški in komunalni delavci, se je zbralo v prestolnici, potem ko je 6 tisoč stanovanjskih stavb ostalo brez ogrevanja, temperature pa so padle na –15 stopinj Celzija. Tovrstna mobilizacija velja za največji medregionalni odziv na izredne razmere od začetka ruske invazije na Ukrajino.

“Rekli so nam, naj gremo na pomoč, in napotili smo se, ker je v državi vojna in moramo pomagati,” je za Eromaidan Press povedal Hennadij Tretiak, delovodja, zadolžen za delo železniških gradbenih delavcev iz Zaporožja in Krivega Roga, dveh mest, ki se tudi sama vsakodnevno soočata z napadi brezpilotnih letal in topniškim obstreljevanjem. Čeprav nihče iz njegove ekipe še nikoli prej ni popravljal ogrevanja v stanovanjskih objektih, so se odločili pomagati, kolikor je mogoče. Spijo v prostorih na železniški postaji in delajo, dokler se določena stavba ne ogreje, nato pa se preselijo na naslednjo lokacijo. Tam bodo ostali en mesec.

Foto: AFP

“Je zdaj čas za vprašanja? Rekli so nam, naj gremo, zato smo šli. V tišini. Povsod je noro. Moramo si pomagati in reševati drug drugega. Vojna je. Veliko težav. Ni več ljudi. Veliko usposobljenih delavcev se bori. Pomagali bomo, kolikor bomo lahko,” je izjavil železniški delavec Andrii Karataiev, medtem ko je utrujeno strmel v stavbo. Ivan, eden najbolj izkušenih serviserjev, prihaja iz Zaporožja, mesta, ki je manj kot 50 kilometrov oddaljeno od aktivnih bojišč. “Bili smo v Dnipru, kjer je bilo skladišče uničeno, in tudi tam smo opravljali popravila. Nato so nas poklicali. Polovica nas je ostala tam, polovica pa je prišla sem,” je pojasnil.

“Počasi umiramo,” pravijo

73-letna Lidija je v plašču in s svetilko v rokah pospremila komunalno ekipo v svoje stanovanje, kjer je termometer kazal 5 stopinj Celzija. Pred prihodom železniških delavcev so temperature znašale od –2 do –4 stopinje Celzija. Preselila se je k sorodnikom v manjše mesto, ker preprosto ni zmogla ostati. “Fantje so prispeli včeraj. Pred tem ni bilo ničesar. Ljudje so samo sedeli tukaj. Tam zgoraj živijo starejše ženske, ki komaj hodijo,” je povedala in dodala, da jih je poklicala ter vprašala, kako se držijo. “Odgovorile so: ‘Počasi umiramo’.”

Poleg popravila cevi se je mobiliziral tudi širši podporni sistem. World Central Kitchen je po Kijevu odprla več postaj s toplo juho, kjer prostovoljci kljub izpadom elektrike dnevno pripravijo 550 obrokov, pri čemer se zanašajo na generatorje. “Vsak dan se trudimo narediti več. Najpomembneje je, da skušamo zadovoljiti potrebe in hrano dostaviti na najbolj prizadete lokacije,” je poudarila Julija Visitska iz World Central Kitchen v Ukrajini.

Foto: AFP

Izdatno je na pomoč priskočila Poljska

Solidarnost so izkazali tudi zunaj meja Ukrajine. Poljski donatorji so v okviru kampanje “Toplina iz Poljske za Kijev”, v kateri je sodelovalo skoraj 24 tisoč posameznikov, zbrali več kot 5,8 milijona zlotov (1,6 milijona dolarjev). Poljska vlada pošilja 379 generatorjev iz državnih rezerv, dodatnih 447 pa jih financira Evropska unija. Sama Varšava donira še dodatni90 generatorjev. Ukrajinski zunanji minister je vsem diplomatskim predstavništvom Ukrajine po svetu naročil, naj začnejo podobne kampanje. “Naši junaki – energetski delavci – delajo prave čudeže in rešujejo življenja v ekstremnih razmerah,” je ob tem poudaril.

Do 23. januarja je bilo v Kijevu brez ogrevanja 1.940 visokih stavb, kar je precej manj kot 9. januarja, ko jih je bilo brez ogrevanja skoraj 6 tisoč. Delo se nadaljuje, od stavbe do stavbe, od stanovanja do stanovanja. “Tukaj bomo ostali, dokler ne spravimo vsega v pogon,” je poudaril delovodja Hennadij Tretiak.

Foto: Epa

Rusija je 24. januarja prestolnico in druga večja mesta znova napadla z droni in raketami. Neumorni ukrajinski železniški, energetski in komunalni delavci so se takoj po koncu signala za nevarnost napotili na pomoč. Pozno sinoči je ruski napad z brezpilotnim letalom in raketami prizadel Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, kar je povzročilo izpad električne energije v ostrih zimskih razmerah, v nočnem napadu na južno mesto Odesa pa je bilo po navedbah uradnikov ranjenih 23 ljudi. Ker zime še zdaleč ni konec, Rusija pa s svojimi napadi še naprej nadaljuje, bo zagotavljanje nadaljnje pomoči prebivalcem Ukrajine tudi v prihodnje ključnega pomena.

S. K.