ARTICLE AD BOX
Slovenska gospodinjstva so v zadnjih mesecih doživela pravo energetsko presenečenje – ne v obliki nižjih položnic, temveč ravno nasprotno. Povišanje omrežnine, ki je stopilo v veljavo v začetku leta, je za marsikoga prineslo višje stroške, še posebej za tiste, ki so v preteklosti vlagali v sončne elektrarne in druge zelene tehnologije.
Da bi omilila udarec po denarnicah gospodinjstev, vlada zdaj predlaga začasno znižanje omrežnine za meseca januar in februar, a odzivi na ta predlog so mešani – od pohval do ostrih kritik. Kaj se torej dogaja, kdo bo resnično profitiral in ali gre zgolj za gasilski ukrep brez dolgoročne vizije?
Kaj predlaga vlada?
Predlog zakona, ki ga je vložila koalicija, predvideva znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč v najdražjem časovnem bloku 1, in sicer na raven cenejšega časovnega bloka 2. Poleg tega se gospodinjskim odjemalcem za presežno obračunsko moč omrežnina sploh ne bi obračunala.
Kaj to pomeni v praksi?
To pomeni, da bi tisti, ki so zaradi novega sistema omrežnine doživeli največje podražitve, plačali nekoliko manj – vsaj za prva dva meseca leta. Po ocenah bi ukrep povzročil izpad približno 19,5 milijona evrov prihodkov, ki bi ga moral pokrivati Eles, sistemski operater elektroenergetskega omrežja.
Zakaj je prišlo do tega?
Nova metodologija obračuna omrežnine, ki jo je uvedla Agencija za energijo, je prišla kot strela z jasnega za številne gospodinjske odjemalce. Najbolj so bili prizadeti lastniki sončnih elektrarn, ki so pričakovali, da bodo z lastno proizvodnjo elektrike dolgoročno znižali stroške, zdaj pa se je zgodilo ravno obratno – njihove položnice so se v določenih primerih celo podvojile.
Koalicija trdi, da novi sistem deluje zaviralno za zeleni prehod in da bi bilo treba zaščititi tiste, ki so v preteklih letih sprejemali trajnostne investicijske odločitve. Toda vprašanje ostaja: zakaj so takšne spremembe sploh stopile v veljavo brez ustreznega prehodnega obdobja?
Opozorila pravnih strokovnjakov: Je zakon sploh ustaven?
Predlog zakona je naletel na ostro kritiko zakonodajno-pravne službe DZ, ki opozarja, da bi državni zbor s sprejetjem zakona neposredno posegel v pristojnosti Agencije za energijo.
V čem je težava?
Tarifne postavke in metodologija zaračunavanja omrežnine so v pristojnosti regulatorja (v tem primeru Agencije za energijo), ne pa zakonodajalca. Če bi DZ določal višino omrežnine, bi s tem kršil načelo delitve oblasti in posegal v avtonomijo tržnih regulatorjev.
Poleg tega pravna služba DZ opozarja, da zakon lahko krši evropsko direktivo o notranjem trgu električne energije, ki prepoveduje politične posege v določanje tarif.
Je rešitev zgolj obliž na rano?
Čeprav se na prvi pogled zdi, da bo ukrep pomagal najbolj prizadetim odjemalcem, se pojavlja ključno vprašanje: kaj pa po marcu?
Znižanje velja samo za dva meseca, nato pa se bo sistem vračal na stare tirnice. To pomeni, da bo prišlo do ponovne obremenitve gospodinjstev, ki so že zdaj šokirana nad višjimi položnicami.
Ali se lahko ta izpad sredstev za Eles odrazi drugje?
Možno je, da bo morala država v prihodnje nadomestiti izpad prihodkov iz drugih virov, kar lahko pomeni višje cene elektrike na dolgi rok ali pa manj sredstev za razvoj elektroenergetskega omrežja.
Kaj sledi?
Medtem ko koalicija vztraja, da je ukrep nujen za zaščito gospodinjstev, opozicija opozarja, da gre za politično reševanje problema, ki bi moral biti sistemsko urejen.
- Ali bo zakon prestal pravni test? Čeprav ima koalicija večino, je možno, da bo zakon padel na ustavnem sodišču, če bo kdo vložil pobudo za presojo ustavnosti.
- Ali bo prišlo do bolj dolgoročnih sprememb? Agencija za energijo je že napovedala, da bo preučila možnost zmanjšanja števila časovnih blokov in prilagoditve sistema omrežnine.
- Kakšen bo odziv Elesa? Sistemskemu operaterju bi ukrep povzročil izgubo skoraj 20 milijonov evrov, kar bi lahko vplivalo na njegove prihodnje investicije v elektroenergetsko infrastrukturo.
Popravljanje napak ali le politični manever?
Znižanje omrežnine za januar in februar je za mnoge dobrodošla novica, a dejstvo ostaja – gre le za kratkoročen ukrep, ki ne rešuje sistemskega problema.
Medtem ko vlada trdi, da ukrep ščiti potrošnike, pravniki opozarjajo, da je pravno sporen, regulator pa opozarja na možne posledice za prihodnje investicije v omrežje.
Bo zakon obstal ali bo padel na pravni preizkušnji? Bo sistem omrežnine res prilagojen ali bodo gospodinjstva kmalu spet soočena z višjimi stroški? V prihodnjih tednih bo jasno, ali gre za resnično rešitev ali zgolj za obliž na rano pred morebitnimi volitvami.
Napisal: E. K.
Vir: Državni zbor, Freepik
The post Bo vaša položnica za elektriko res nižja? Vlada obljublja znižanje omrežnine first appeared on NaDlani.si.