Januar 2025 najtoplejši v zgodovini – smo že prestopili mejo podnebne katastrofe?

Januar bi moral biti mesec, ko narava počiva – ko se Evropa ovije v sneg, ko se reke in jezera zamrznejo, ko veter reže skozi ulice in sprehajalce sili v debele plašče. Toda januar 2025 je bil vse prej kot običajen. Temperature so poskočile do neslutenih višin, meteorologi pa si belijo glave – kaj se dogaja?

Po podatkih Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb je bil januar 2025 najtoplejši januar v zgodovini. Povprečna svetovna temperatura zraka je dosegla 13,23 °C, kar je 0,79 stopinje nad povprečjem iz obdobja 1991–2020. In čeprav se morda komu to ne zdi veliko, gre v meteorološkem smislu za alarmantno številko.

Evropa se je v preteklosti že soočala s toplejšimi zimami, toda letošnji januar je prekosil skoraj vse dosedanje rekorde. V evropskem merilu je bil drugi najtoplejši v zgodovini, zaostal je le za januarjem 2010, pri čemer so bile temperature v povprečju za 1,80 °C višje od normalnih vrednosti. Če pogledamo še širše, v primerjavi s predindustrijskim obdobjem (1850–1900), je bila povprečna svetovna temperatura kar 1,75 °C višja, kar je že 19. zaporedni mesec, ko smo presegli mejo 1,5 °C globalnega segrevanja – kar je meja, ki smo jo s Pariškim sporazumom želeli preprečiti.

Nenavadna porazdelitev temperatur – zakaj je bilo tako toplo?

Čeprav je v južni in vzhodni Evropi vladala neobičajna toplota, ki je spominjala bolj na marec ali celo april kot na klasičen zimski mesec, so nekatere regije doživele presenetljivo hladen kontrast. Islandija, Irska, Združeno kraljestvo, sever Francije ter sever Norveške in Švedske so bile pod dolgoletnim povprečjem.

Na svetovni ravni pa je bilo segrevanje še bolj izrazito. Severovzhodna in severozahodna Kanada, Aljaska, Sibirija, južna Južna Amerika, Afrika ter deli Avstralije in Antarktike so doživeli izjemno visoke temperature. Po drugi strani pa je bilo v ZDA, vzhodnih delih Rusije, na Arabskem polotoku in v jugovzhodni Aziji občutno hladneje od povprečja.

Morska gladina se tudi ni izognila temu pojavu. Povprečna temperatura morske vode je januarja dosegla 20,78 °C, kar je druga najvišja vrednost v zgodovini. To pomeni, da je več toplote shranjene v oceanih, kar lahko sproži vremenske ekstreme, kot so močnejši orkani, nenadne poplave ali celo suše v določenih regijah.

Znanstveniki v dilemi: Zakaj tako ekstremno odstopanje?

Podnebni strokovnjaki že leta opozarjajo na posledice človeškega vpliva na segrevanje planeta, a januar 2025 je presegel pričakovanja tudi najbolj pesimističnih modelov. Gavin Schmidt, vodja Nasinega Goddardovega inštituta za vesoljske študije, je za BBC News dejal:

“Osnovni razlog, da podiramo rekorde in da imamo že desetletja trajajoče segrevanje, je, da povečujemo količino toplogrednih plinov v ozračju. Zakaj točno sta bili leti 2023 in 2024 ter začetek leta 2025 tako topli, pa skušamo šele ugotoviti, saj je to povezano z drugimi stvarmi.”

Ena od teh “drugih stvari” bi lahko bil vremenski pojav El Niño, ki je v preteklem letu dvigoval temperature po vsem svetu. Toda zanimivo je, da se zdaj pojavlja La Niña, ki naj bi imela ravno nasproten učinek – ohlajanje. Zakaj se to ne dogaja?

Adam Scaife, britanski meteorolog, dodaja:

“Če bi me pred nekaj meseci vprašali, kako bo videti januar 2025 glede na januar 2024, bi bil moj najboljši odgovor, da bo hladnejši. Zdaj vemo, da ni tako, in pravzaprav ne vemo, zakaj je tako.”

To priznanje je alarmantno – če tudi znanstvena skupnost ne zna natančno napovedati, kaj se dogaja, potem smo morda priča novi fazi podnebnih sprememb, ki prehitevajo vsa dosedanja pričakovanja.

Kam vodi ta trend in kaj nas čaka?

Če se bo ta trend nadaljeval, bomo v prihodnjih mesecih in letih priča vedno pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom. Suše bodo postale bolj intenzivne, nevihte silovitejše, zime vse milejše, poletja pa še bolj peklenska.

To ni več vprašanje prihodnosti – podnebne spremembe so tu in zdaj. Januar 2025 je še en dokaz, da prehod v novo klimatsko realnost ni več nekaj, kar se bo zgodilo čez desetletja, ampak nekaj, kar se dogaja že danes.

Vprašanje, ki se postavlja, je: ali lahko še sploh kaj storimo, da upočasnimo ta proces? Če ne bomo ukrepali, bo kmalu vsak mesec novi temperaturni rekord – in to ne bo več presenečenje, temveč kruta realnost.

Spremljajte podnebne trende in se pripravite na spremembe! V prihodnjih mesecih bo Copernicusova služba še naprej spremljala temperaturne ekstreme in njihovo povezavo z globalnim segrevanjem. Ostanite obveščeni in delite informacije naprej – prihodnost planeta je v naših rokah!

Napisal: E. K.

Vir: Copernicus EU, Freepik

The post Januar 2025 najtoplejši v zgodovini – smo že prestopili mejo podnebne katastrofe? first appeared on NaDlani.si.