Bo Potujoča knjižnica res pripeljala knjige v Dragomelj, Depalo vas in celo Žeje? #Ajdapiše

Bilo je proti koncu prejšnjega meseca, ko je do mene kot članice Sveta Knjižnice Domžale prišla novica, da čeprav je Ministrstvo za kulturo zagotovilo sredstva v višini 150.000 evrov za nakup novega vozila Potujoče knjižnice, in sta tako Občina Kamnik kot Občina Komenda sporočili, da prispevata preostal levji delež, ter bi dobili še 6.000 evrov od prodaje starega vozila, naša, domžalska občina ni mogla zagotoviti dobrih 4.000 evrov. Kot knjigoljubka … in oseba, ki verjame, da ljudem, ki so oddaljeni od vsega, ta potujoči avtobus prinaša veselje, sem bila močno razočarana. Ko sem to delila na svojem Facebookovem profilu in prosila še svojo drago prijateljico Ano Cajhen, ki ima kot občinska svetnica več moči, so naju klicali enako zgroženi podjetniki, da lahko prispevajo. Spraševala sem se: mar moramo res že za vsako stvar zbirati zamaške?!

Naj grem korak nazaj. Vozilo je staro 13 let, saj je bilo kupljeno leta 2012. Pa sploh ni bilo prvo. Potujoča knjižnica se po naših krajih namreč vozi že od leta 1996.

V svetu, kjer divjajo vojne, v državi, kjer se soočamo z nasiljem, ki se konča z ubojem, so seveda pomembnejše stvari, kot so knjige. Tudi pomembnejše stvari kot to, da tisti ljudje, ki nimajo družine, da bi jim pripeljali knjige iz knjižnice, sami pa tja ne morejo, v neki prihodnosti v Domžalah ne bi več prišli do knjig. So pomembnejše stvari. Toda nekaj pa šteje tudi veselje posameznika. In če bi slišali knjižničarje pripovedovati o veselju, ki ga doživijo, ko Potujoča knjižnica ali Bibliobus, kot se imenuje, obišče ljudi, ki sicer ne bi prišli do knjig, bi še bolj razumeli, zakaj temu namenjam kar celo kolumno.

Da pa ne bo vse v oblakih, pa naj navedem nekaj konkretnih podatkov. Knjižnica Domžale in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik si potujočo knjižnico delita, in sicer vozilo uporabljata izmenjaje vsak drugi teden. Na območju delovanja Knjižnice Domžale je bila v letu 2024 statistika naslednja:

• vpisanih ljudi v Potujočo knjižnico: 347
• število enot knjižničnega gradiva v vozilu na eni vožnji: 1155 enot
• letno število ur obratovanja potujoče knjižnice: 328 ur 50 minut
• število prevoženih kilometrov: 6.024 km
• izposoja vsega gradiva na potujoči knjižnici: 8.315 enot
• število obiskovalcev knjižnice z opravljeno izposojo knjižničnega gradiva: 2.145.

Sploh ne malo. Kajne?!

Nihče ni govoril o ukinjanju Potujoče knjižnice. Toda vozilo je staro 12 let in postaja vse neprimernejše. Opcija je bila – letos uporabiti 150.000 evrov državnih sredstev ali pa pač nekoč s strani Občin zbrati celotnih 200.000 evrov. Kaj pravite bi vi naredili?

Toda naj sago končam: še pred koncem meseca sem prejela odlično novico. Domžalska občina je zagotovila sredstva! Kasneje je dobro novico sporočila še lukovška občina.

Vendar se dobre novice niso končale na tej točki. Županja Domžal je namreč v svoji rubriki Iz prve roke, ki je objavljena prav na tem portalu, pozvala Knjižnico Domžale, da pripravi predlog potovanja Potujoče knjižnice tudi v Dragomelj, Depalo vas in morda celo Žeje, Sveto Trojico! Ko sem to slišala, sem bila navdušena in takoj sem spisala e-mail direktorici knjižnice, naj ponovno pošlje predlog na domžalsko občino. Pa ne bi dodala le teh krajev, ki jih je omenila županja – zakaj ne bi dodali tudi Radomelj, Doba, Homca in še kaj. Kajti Potujoča knjižnica redno delo opravlja popoldne. Dopoldne pa lahko obišče tudi šole in vrtce ter tako poskrbi še za dodatno promocijo branja. Kar je v omenjenem video posnetku Iz prve roke tudi omenila županja, da smo Branju prijazna občina in že svoje najmlajše učimo o pomembnosti branja.

Veste, levji delež na območju Knjižnice Domžale za Potujočo knjižnico plačuje Občina Lukovica, ker ima seveda najbolj oddaljenih vasi. Torej finančno razumljivo. Hkrati pa se moramo zavedati, da je proračun Lukovice dobrih 11 milijonov, Domžal pa skoraj 40 milijonov. Zato sem že ob prvi novici, da Lukovica nima financ, oni bi morali pa za kombi najti več kot 15.000 evrov, predlagala, da dodamo kraje, ki bi jih obiskali v Domžalah, tako izboljšamo stanje doma in še občinsko solidarnost pokažemo! No, obe občini sta našli finance. Očitno pa se nam obetajo še boljši časi, saj županja koraka v smeri decentralizacije. Da je branje tej upravi res pomembno, sem z veseljem zasledila tudi v predlagani strategiji razvoja kulture v Občini Domžale, ki je v fazi pred sprejetjem. V njej je naveden šesti cilj: BRALNA REKA. Občina Domžale bo do leta 2034 postala najuspešnejša slovenska občina na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Kot ukrep je navedeno: knjižnica bo svojo dejavnost izvajala tudi izven prostorov knjižnice, s svojo mobilno enoto KNJIGO-MOBILOM.

No, to že vse delamo. Sicer pod lepšim imenom – Potujoča knjižnica: Domišljija na poti. Ampak me vseeno veseli, da je podpora tako velika!

Sveta ne bom spremenila. Tudi vi ne. Lahko pa nekomu polepšamo dan. In verjamem, da dobre knjige ljudem prinašajo prav to.

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Bo Potujoča knjižnica res pripeljala knjige v Dragomelj, Depalo vas in celo Žeje? #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.