Bo obnova ptujske grajske žitnice znova obstala na mrtvi točki zaradi nesposobnosti ministrstva?

Po poročanju spletnega portala Net TV se obnova ptujske grajske žitnice, ki je bila sprva predvidena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ne bo začela po načrtih. Ministrstvo za kulturo je znova dokazalo svojo popolno nesposobnost, saj je potrdilo, da bo prišlo do zamika, hkrati pa je spremenjen tudi način financiranja. Namesto sredstev iz NOO bo obnova financirana iz Programa evropske kohezijske politike, ki velja do leta 2027, vendar bi se lahko podaljšal do leta 2029.

Čeprav ministrstvo trdi, da bo zamik trajal le nekaj mesecev, številne izkušnje z javnimi projekti kažejo, da lahko takšni zapleti vodijo v dolgotrajne zamude, ki bi prenovo ptujske grajske žitnice zavlekle celo za več let. Ob tem ostajajo odprta vprašanja, saj sredstva iz kohezijskega programa še niso potrjena. To je še en primer popolnega kaosa in nesposobnosti ministrstva, ki z vsakim dejanjem dokazuje, da ni sposobno izpeljati niti enega večjega kulturnega projekta brez zapletov in zamud.

Po zadnjih ocenah bo obnova zahtevala približno osem milijonov evrov, kar je bistveno več od prvotno predvidenih 6,5 milijona evrov z DDV. Obsega celovito prenovo objekta s površino 4.000 m², ki naj bi po končani obnovi postal arheološki muzej. Gradbeno dovoljenje je bilo sicer pridobljeno že lansko poletje, a se projekt zdaj srečuje z dodatnimi stroški in birokratskimi zapleti, zaradi česar se lahko dokončanje obnove še bolj oddalji.

Kot poudarja Net TV, so bila sredstva za obnovo predvidena že v letošnjem proračunu, a se zdaj zaradi spremenjenega financiranja in dodatnih del povečujejo. To pomeni, da se Ptuj lahko znajde v situaciji, ko dolgo pričakovana prenova enega najpomembnejših kulturnih objektov ostane zgolj na papirju.

Ministrstvo za kulturo, ki je že večkrat pokazalo svojo neučinkovitost in nekompetentnost, očitno nadaljuje s svojo tradicijo neuspehov. Namesto da bi skrbelo za razvoj in obnovo slovenske kulturne dediščine, ustvarja zamude, povečuje stroške in uničuje zaupanje v sposobnost države, da izpelje ključne projekte.

MR