Bolniške odsotnosti v Sloveniji dosegajo rekordne ravni!

V zadnjih letih je bolniška odsotnost v Sloveniji dosegla raven, ki vzbuja resno zaskrbljenost – tako pri delodajalcih kot pri zdravstvenih institucijah. Če je še leta 2014 delež izgubljenih delovnih dni znašal 3,8 %, je v letu 2023 ta številka poskočila na 5,97 %! Kaj to pomeni? Če bi prevedli v konkretna števila: v letu 2023 smo v Sloveniji skupaj “nabrali” kar 18.295.988 dni bolniške, kar pomeni povprečno 19 koledarskih dni na zaposlenega. V primerjavi s povprečjem Evropske unije, ki se giblje med 3,2 in 3,5 %, smo očitno v zgornjem delu lestvice držav z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti.

Slovenci – res bolni ali samo dobro prilagojeni sistemu?

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je rast bolniških odsotnosti posledica staranja prebivalstva in daljšanja delovne dobe. Vse več zaposlenih je starejših od 50 let, kar pomeni več kroničnih bolezni, več težav s kostno-mišičnim sistemom in posledično več izostankov. A po drugi strani je zanimivo dejstvo, da so izostanki pogosto najvišji ob petkih in ponedeljkih, kar nakazuje tudi na možno “podaljševanje vikenda”.

ZZZS je zato v zadnjih letih okrepil nadzore, pri čemer so ugotovili, da je bilo približno 5 % bolniških odsotnosti neupravičenih. V letu 2024 so opravili 4.859 nadzorov in v kar 215 primerih zaznali nepravilnosti. To pomeni, da se nekateri zaposleni na bolniški niso držali zdravniških navodil, opravljali so pridobitno dejavnost ali pa so preprosto nepojasnjeno manjkali na delu.

Finančna bomba, ki jo plačujemo vsi

Ni skrivnost, da bolniška odsotnost državo drago stane. Če so leta 2013 izdatki ZZZS za nadomestila znašali 224,7 milijona evrov, je ta številka do leta 2023 narasla na 606,9 milijona evrov! In to še ni vse – čeprav delodajalci v prvih 30 dneh bolniške krijejo stroške nadomestila plače, po tem obdobju breme prevzame ZZZS, torej pravzaprav vsi davkoplačevalci.

Če pogledamo zgolj obdobje med letoma 2020 in 2023, vidimo skokovito rast stroškov:

• 2020: 444,2 milijona evrov,
• 2021: 497,7 milijona evrov,
• 2022: 689 milijonov evrov,
• 2023: 606,9 milijona evrov.

Zanimivo je tudi to, da je najdaljša bolniška odsotnost v Sloveniji neprekinjeno trajala kar 14 let – to pomeni, da je nekdo že od marca 2011 na bolniški in še vedno ni zaključil svojega zdravljenja.

Primerjava s tujino: pri nas neomejena bolniška, drugje stroge omejitve

V večini držav EU je bolniška odsotnost časovno omejena, pri nas pa so stvari precej bolj ohlapne. V Nemčiji in Franciji je na primer mogoče biti na bolniški maksimalno eno leto, preden se delavca premesti v invalidsko upokojitev ali na drugo delovno mesto. Podobno velja za Avstrijo, kjer so bolniške strogo nadzorovane, nadomestila pa se s časom znižujejo, da bi se preprečilo podaljševanje odsotnosti.

Slovenija pa sodi v skupino držav (skupaj z Bolgarijo), kjer je trajanje bolniškega staleža neomejeno – kar pomeni, da lahko nekdo ostane na bolniški več let, brez da bi moral uradno preiti na invalidsko upokojitev ali kako drugače rešiti svojo delovno situacijo. To seveda pomeni, da imamo v primerjavi s številnimi drugimi državami višje stroške in večji pritisk na zdravstveni sistem ter gospodarstvo.

Kaj narediti? Ukrepi, ki jih predlagajo strokovnjaki

Da bi zmanjšali bolniške odsotnosti in preprečili zlorabe, strokovnjaki predlagajo več ukrepov:

• Bolj strog nadzor in omejitve pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih. To bi lahko vključevalo omejitev trajanja na eno ali dve leti, kot to že velja v večini drugih evropskih držav.
• Prilagoditev delovnih mest starejšim zaposlenim. Ker je eden izmed ključnih razlogov za daljše bolniške prav staranje prebivalstva, bi bilo smiselno spodbujati bolj fleksibilne oblike dela in prilagoditev delovnih pogojev.
• Spodbujanje hitrejše rehabilitacije in skrajšanje čakalnih vrst. Pogosto se zgodi, da delavec na bolniški čaka mesece ali celo leta na potrebno operacijo ali terapijo – kar pomeni, da se njegova odsotnost le še podaljšuje.
• Bolj striktna pravila za preverjanje neupravičenih odsotnosti. Nekateri delodajalci že najemajo zasebne detektive, da preverijo, ali so zaposleni resnično bolni – toda to ni sistemska rešitev. Država bi morala bolj dosledno nadzorovati odsotnosti in jih v spornih primerih preverjati.
• Višja odgovornost delodajalcev in zaposlenih. Medtem ko je v interesu vsakega delodajalca, da ima zdrave in učinkovite zaposlene, pa bi morali tudi delavci nositi večjo odgovornost za svoje zdravje.

Kako preprečiti, da ne postanemo “država na bolniški”?

Ob vsem tem se postavlja ključno vprašanje: je slovenski delovni trg v resnici preveč obremenjen, da ljudje ne zdržijo več v službah, ali pa gre za sistemske luknje, ki omogočajo pretirano izkoriščanje bolniške odsotnosti? Verjetno je resnica nekje vmes – a dejstvo je, da bo treba nekaj spremeniti, če ne želimo, da se Slovenija v prihodnosti znajde med evropskimi rekorderji po bolniških odsotnostih.

Napisal: E. K.

Vir: ZZZS, Freepik

The post Bolniške odsotnosti v Sloveniji dosegajo rekordne ravni! first appeared on NaDlani.si.