Dolgo pričakovani prvi polet Blue Originove težke nosilne rakete New Glenn se je odvil
zelo uspešno, čeprav optimističen poskus pristanka prve stopnje ni uspel.[st.slika 75151]
Blue Origin, vesoljsko podjetje Jeffa Bezosa, sicer že več let pošilja
turiste na
podorbitalne polete z raketo New Shepard, toda eden najbogatejših zemljanov je že od vsega začetka ciljal mnogo višje - v orbito, na Mesec, proti Marsu. A preskok z New Sheparda na večjo, težko nosilno raketo New Glenn, ki bi zmogla tekmovati s SpaceXovimi napravami v množičnem prenašanju tovora v vesolje, je šel dolgo časa po polžje; malo zato, ker so v podjetju ubrali nekaj previdnejši način razvoja od tistega Elona Muska, malo pa
spričo zapletov z raketnim motorjem BE-4, ključnim elementom New Glenna. Tudi prvi poskus izstrelitve, v ponedeljek, so
morali prekiniti zaradi tehnične napake.
Sedaj se Bezosu in njegovim inženirjem lahko odvali kamen od srca, kajti dolgo pričakovani prvi let New Glenna je uspešno za njimi. Raketa se je v zrak pognala v četrtek, nekaj minut čez osmo uro dopoldan po našem času,
in sicer z izstrelišča Launch Complex 36 v Cape Canaveralu, ko je bila tam še noč. Sedem
motorjev BE-4 na metan in kisik v prvi stopnji je svoje delo opravilo brezhibno, podobno tudi oba
motorja BE-3U na vodik in kisik v drugi. Ta ima na krovu 20-tonski simulator
plovila Blue Ring, s katerim ima podjetje velike načrte, saj predstavlja prilagodljivo platformo za večjo družino naprav, od komunikacijskih satelitov do mobilnih rezervoarjev za prečrpavanje goriva v vesolju.
[st.youtube KXysNxbGdCg]
Da je takšna izstrelitev uspela že v prvo, je za Blue Origin brez dvoma izjemen uspeh. Malo ga nemara greni dejstvo, da pristanek prve stopnje na ladijski ploščadi Jacklyn ni uspel, toda realno tega ni nihče zares pričakoval, saj je SpaceX potreboval 19 poskusov, da je pravilno pristal s Falconom 9. Z New Glennom moderna vesoljska tekma dobiva novega zmogljivega igralca, saj je raketa po nosilnosti - 45 ton tovora v nizko zemeljsko orbito - postavljena ravno na sredo med Falcona 9 in Falcona Heavy. Če inženirjem uspe zanesljivo vpeljati še pristajanje, bo evropski vesoljski industriji, ki pri večkrat uporabnih raketah še vedno caplja nekje zadaj, voda samo še bolj drla v grlo.