14 hours ago
3
ARTICLE AD BOX
V Sloveniji se že več mesecev vleče pat položaj pri imenovanju ključnih državnih funkcij. Guvernerja Banke Slovenije še ni. Varuh človekovih pravic? Tudi ne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bije bitko z iskanjem kandidatov, a brez uspeha. Posvetovanja se vrstijo, a rešitev ni na vidiku. Ali bo Slovenija končno presegla to politično blokado? Poglejmo podrobneje.
Guverner Banke Slovenije: Kdo bo vodil finančni sistem?
8. januarja 2025 se je iztekel mandat Boštjanu Vasletu. Od takrat banko vodi viceguverner Primož Dolenc, a brez polnega mandata so njegove pristojnosti omejene. To pa ni dobra novica. Brez guvernerja Slovenija nima pravega vpliva v Evropski centralni banki (ECB) – instituciji, kjer se sprejemajo ključne odločitve o denarni politiki evroobmočja.
In kje je zataknilo? Predsednica republike je najprej predlagala Antona Ropa, nekdanjega finančnega ministra in predsednika vlade, a mu je v parlamentu spodletelo – dobil je le 24 glasov podpore, potrebnih pa je 46. Kaj je bil problem? Nekateri poslanci so dvomili o njegovi neodvisnosti, drugi so ga povezovali s preteklimi političnimi aferami. Skratka – ni bil “neproblematičen” kandidat.
Koalicija (Svoboda, SD in Levica) pa vseskozi podpira Sašo Jazbec, trenutno državno sekretarko na ministrstvu za finance. “V tem trenutku se dejansko o drugem nismo pogovarjali,” je dejala vodja poslanske skupine Svoboda, Nataša Avšič Bogovič (poroča rtvslo.si). Predsednica je napovedala, da bo poiskala novega kandidata, vendar ga do danes še ni predstavila (n1info.si).
In tako Slovenija čaka. ECB sprejema odločitve, mi pa smo ob robu – brez glasu. Kdaj bo konec tega političnega zastoja?
Varuh človekovih pravic: Težja naloga od guvernerja
Še bolj zapletena zgodba kot pri guvernerju. Zakaj? Za imenovanje novega varuha človekovih pravic je potrebna dvotretjinska večina – najmanj 60 glasov v parlamentu. In v trenutnem političnem vzdušju je to skoraj nemogoče.
Mandat prejšnjemu varuhu Petru Svetini se je iztekel 23. februarja, a naslednika še ni. Do takrat funkcijo opravlja njegov namestnik Ivan Šelih (delo.si). Glavna favoritka predsednice republike je bila Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Imela je podporo koalicije, a ni dosegla dvotretjinske večine. SDS in NSi sta se odločno uprli.
“Vemo, kaj desnim strankam v tem trenutku pomenijo človekove pravice – bore malo,” je ostro komentirala Nataša Avšič Bogovič (rtvslo.si). SDS se do imenovanja ni konkretno opredelila, a Janez Janša je bil pri tem ciničen: “Tiste, ki smo malo starejši, to spominja na sestajanje predsednikov republik v nekdanji Jugoslaviji, preden je ta razpadla” (necenzurirano.si).
Ker Bervar Sternad ni dobila dovolj podpore, predsednica razmišlja o novih imenih – a brez podpore opozicije bo težko.
Sodniki evropskih sodišč: Tu gre lažje
Medtem ko se pri guvernerju in varuhu zatika, gre pri imenovanju sodnikov EU precej gladko. Slovenija mora imenovati sodnike na Sodišče EU in Splošno sodišče EU v Luksemburgu. “Svoboda je predsednici povedala, katerim sodnikom so pripravljeni dati podporo v državnem zboru, predsednica pa mora kandidature vložiti v državni zbor,” je dejala Avšič Bogovič. (rtvslo.si).
Po neuradnih informacijah bo predlog predsednice poslan v DZ v nekaj tednih.
Kaj pa Računsko sodišče?
Tu bo zapletov najmanj. Koalicija se nagiba k imenovanju Alekseja Šinigoja, vrhovnega državnega revizorja. Ta naj bi postal drugi namestnik predsednice Računskega sodišča (necenzurirano.si). Zakaj je to pomembno? Ker Računsko sodišče izvaja finančni nadzor nad porabo javnih sredstev – ključen organ pri boju proti korupciji.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Dolgoročna politična blokada pri imenovanju guvernerja in varuha ima posledice:
- Banka Slovenije deluje brez polnopravnega vodstva, kar pomeni manjši vpliv na evropske odločitve.
- Varuh človekovih pravic je le v “začasnem” statusu, kar lahko zmanjša njegovo avtoriteto pri reševanju pritožb.
- Politična polarizacija se poglablja, saj se vsa imenovanja vedno znova znajdejo v primežu leve in desne opcije.
Kakšne so možnosti za rešitev? Lahko predsednica najde bolj “nevtralne” kandidate? Bo opozicija pokazala več fleksibilnosti? In najpomembneje – koliko škode bo ta zastoj povzročil Sloveniji na mednarodnem parketu?
Brez dogovora bo torej politični ping-pong še trajal.
Do naslednjega kroga posvetovanj…
Pripravil: N. Z.
Vir: RTV SLO, 24ur, N1, Delo, Necenzurirano
The post Blokada! Kdo (in zakaj) ustavlja imenovanje ključnih voditeljev države? first appeared on NaDlani.si.
English (US)