Konec je bližje, kot si mislimo? To je asteroid, ki bi lahko uničil Zemljo

9 hours ago 3

ARTICLE AD BOX

LJUBLJANA – Asteroid na poti proti Zemlji. Kaj zdaj?

Konec leta 2024 je astronomska skupnost zaznala novo vesoljsko “presenečenje”: asteroid 2024 YR4. Sprva je bilo videti, da bi lahko dejansko trečil v Zemljo leta 2032, kar je sprožilo vrsto ugibanj, alarmov in teorij zarote.

“Je to končno tisti asteroid, ki bo ponovil usodo dinozavrov?” se je vprašal marsikdo. Ampak – ali res?

Na začetku so bile ocene tveganja res precej visoke, okrog 3,1 %. Kar v jeziku astronomov pomeni “hm, malo bolj poglejmo”. Kasnejša opazovanja so hitro razblinila skrb: trenutna verjetnost trka je zdaj vsega 0,001 % (poroča ESA).

Ampak pustimo trenutek suhoparne statistike. Kaj sploh pomeni, če bi nas nekaj takega dejansko zadelo? Kakšne so možnosti obrambe? In kaj pomeni to za prihodnost raziskovanja vesolja?

Velikost je pomembna – in ne samo pri asteroidih

Asteroid 2024 YR4 naj bi bil velik nekje med 40 in 90 metri. Se sliši veliko? Malo?

Za primerjavo: asteroid, ki je leta 1908 eksplodiral nad Tungusko, je imel približno enake dimenzije – in izruval 80 milijonov dreves na površini, veliki kot pol Slovenije.

“Tovrstni dogodki so redki, a mogoči. Takšen trk bi lahko uničil celotno večje mesto,” je opozorila astrofizičarka Andreja Gomboc (poroča STA).

Na srečo Zemlja ni statistično najbolj privlačna tarča. Oceani pokrivajo 71 % planeta, zato je bolj verjetno, da bi asteroid končal v vodi – in sprožil cunami.

“Zemlja ima tudi atmosfero, ki pomaga,” dodaja Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. “Mnogo manjših objektov zgori, preden sploh doseže tla.”

Kaj pa, če bi bil VEČJI?

Da ne bo pomote: ko govorimo o resnično katastrofalnih asteroidih, mislimo na 10-kilometrske zveri, kot je bila tista, ki je pred 66 milijoni let izbrisala dinozavre (NASA). Takšen trk bi pomenil konec sveta, kot ga poznamo.

Ampak za take behemote smo precej dobro pripravljeni. Več kot 95 % asteroidov večjih od 1 km je že evidentiranih in spremljanih (ESA). Nobeden ne predstavlja neposredne nevarnosti v bližnji prihodnosti.

Torej, če nas kdaj kaj zares velikega ogrozi – bomo to vedeli vsaj nekaj desetletij prej. Dovolj časa, da Bruce Willis (ali njegov digitalni naslednik) pride na delo.

Kako bi lahko obranili Zemljo?

No, tukaj pa stvari postanejo zanimive. Leta 2022 je NASA izvedla misijo DART – prvo testno “vesoljsko preusmeritev” asteroida.

Kaj so storili? Preprosto: poslali so vesoljsko plovilo naravnost v asteroid in ga odbili s poti. Delovalo je. DART je trčil v asteroid Dimorphos in rahlo spremenil njegovo orbito (NASA).

Kaj to pomeni?

Da imamo prve konkretne dokaze, da lahko Zemljani posežemo v tirnico asteroidov.
Da v prihodnosti ni nujno, da samo gledamo in upamo.

A tehnologija je še v povojih. Za res velike asteroide bi potrebovali bolj sofisticirane metode – morda gravitacijske traktorje, močne laserske sisteme ali celo jedrske eksplozije v vesolju (ja, to je resna ideja).

Slovenija in vesoljska varnost – majhna, a dejavna

Presenečeni? Slovenija ni zgolj opazovalec v tej igri. Z letom 2024 smo postali polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), kar pomeni, da aktivno sodelujemo pri projektih planetarne obrambe.

“Slovenija sodeluje v programu Security From Space,” je pojasnila Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne (STA). “Vse, kar prihaja iz vesolja, zaznavamo, spremljamo in smo v stiku z Evropsko vesoljsko agencijo.”

Slovenija ima tudi lastne vesoljske projekte, ki vključujejo razvoj novih materialov in tehnologij za uporabo v ekstremnih pogojih.

Ali se lahko sprostimo?

Zaenkrat – da.

Asteroid 2024 YR4 nas bo zgrešil. Najnovejši izrčuni kažejo, da bo leta 2032 letel mimo Zemlje na varni razdalji (poroča ESA).

Ampak – in vedno je “ampak” – naše nebo je polno asteroidov. Več kot 1700 trenutno znanih objektov ima potencialno tveganje za trk v prihodnjih stoletjih (NASA).

Torej, res je: “enkrat bo kak asteroid spet trečil”, pravi Andreja Gomboc. “Vprašanje je le – kdaj in kako velik bo.”

Priprave na take dogodke so torej smiselne. Razvoj tehnologij, izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja in – predvsem – razumevanje, da smo del večje zgodbe. Zgodbe, ki se piše v globinah vesolja.

Do takrat? Lahko se sprostimo. In uživamo v lepih zvezdnih nočeh – brez strahu, da bi nam kak kamen z neba pokvaril razpoloženje.

Pripravil: N. Z.

Vir: