Na angelsko nedeljo, 6. septembra, je pred glavnim oltarjem cerkve svetega Tomaža ležalo veliko število šolskih torb. Ne le to, tudi na oltarju so bili svinčniki, ki jih tokrat za spremembo niso prinesli k blagoslovu otroci, ampak odrasli, ki jih uporabljajo pri svojem delu.
Že uvodoma se je tokrat župnik Bernard Rožman zahvalil: »Najprej vam, dragi otroci, starši in vsi navzoči, da ste danes prišli v našo cerkev in da bomo skupaj praznovali.«
Nato pa dejal: »Vidim, da so naši najmlajši že prišli pripravljeni na novo šolsko leto. Torbe so videti kar polne. Kaj vse se skriva v njih? Ste vse prinesli s seboj? Naj pogledam? Imate tudi kaj za malico?«
»Ja!«
»Sendvič?«
»Ja!«
»Sok? Bombone? Tudi kaj takega se najde? Dobro, naj vam ničesar ne zmanjka. Predvsem pa naj dobri Bog blagoslovi vse vaše učenje in vse znanje, ki ga boste letos pridobivali v šoli in pri verouku.«
»Otroci, zakaj pa hodimo v šolo?«
»Da se učimo!«
»Bravo! Zelo dobro. Če bi vas zdaj slišala vaša učiteljica, bi gotovo rekla: ‘To so pa naši učenci, ki dobro razmišljajo!’ Res je. V šoli se učimo za življenje. Toda ne učijo se samo otroci. Tudi mi, malo starejši, se vse življenje učimo. Osnovno šolo, srednjo šolo in fakulteto smo morda že končali, vendar nas življenje še vedno vsak dan nekaj novega uči. In tudi danes nas želi nekaj naučiti Božja beseda.«
Evangelisti so dobro prisluhnili Jezusu in njegove besede zapisali za nas. Koliko evangelistov imamo? Štiri. Matej, Marko, Luka in Janez. Današnji evangelij je zapisal evangelist Matej. Tudi on je imel svojo življenjsko zgodbo. Bil je cestninar, človek, ki ga mnogi niso marali in mu niso zaupali. Toda nekega dne ga je Jezus pogledal in mu rekel: »Hodi za menoj.«
Matej je vstal, pustil svoje prejšnje življenje, svoje delo in zaslužek ter šel za Jezusom. Njegovo življenje se je spremenilo. Kasneje je tudi sam zapisal evangelij, da bi lahko drugi spoznali Jezusa in razumeli, zakaj se je odločil postati njegov učenec.
Današnja Božja beseda je zelo konkretna. Govori o tem, kako naj živimo drug z drugim – v naših družinah, med prijatelji, v naši okolici in tudi v naši župnijski skupnosti.
Prvi del evangelija govori o grehu. Vsi smo grešniki. Vsi delamo napake. Vsi potrebujemo Božje usmiljenje in odpuščanje. Zato nam Jezus daje velik dar zakramenta svete spovedi. Rekel je svojim učencem: »Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni.«
Kako lepo je, da lahko vedno znova pridemo pred Boga takšni, kakršni smo. S svojimi slabostmi, napakami in grehi. Bog nas ne zavrača, ampak nas vabi nazaj k sebi. Jezus pa nas vabi tudi k nečemu, kar je včasih še težje: da znamo drug drugega opomniti, kadar kdo naredi kaj narobe.
Seveda ni pozabil, da danes praznujemo angelsko nedeljo. In zato se spomnimo tudi naših angelov varuhov, od katerih najbolj poznamo svojega angela varuha in molitev Sveti angel.
Včasih mogoče mislimo, da so angeli samo nekaj za otroke. Toda Božja beseda nas uči, da je duhovni svet resničen in da nas Bog spremlja tudi po svojih angelih.
Ko sedemo v avto, ko se odpravljamo na pot, ko gremo v službo, šolo ali po različnih opravkih, ko se srečujemo z ljudmi in sprejemamo pomembne odločitve – vedno lahko prosimo Boga za varstvo in pomoč našega angela varuha.
Seveda je beseda tekla tudi o drugih angelih in o tem, da nekaj podobnega, kot počno angeli, danes počnemo tudi mi tukaj, v naši cerkvi.
Ob tem je na zaključku pred blagoslovom torb in učencev ter učenk dejal še: »Otroci, naj bo to leto lepo leto učenja, prijateljstva, novih izkušenj in rasti. Starši, naj bo to leto potrpežljivosti, spremljanja in spodbujanja vaših otrok.Vsi skupaj pa smo povabljeni, da rastemo tudi v veri, zaupanju in ljubezni do Boga. Naj nam Bog pomaga, da bomo svoje talente in darove znali uporabiti za dobro – v naših družinah, v naši župniji, med prijatelji in v skupnosti, v kateri živimo. Naj nas spremlja Božji blagoslov, naj nas varujejo naši angeli varuhi in naj nas dobri Bog vodi skozi vse leto.«
Avtor: DJD
The post Blagoslov šolskih torb in šolarjev v župniji Krašnja appeared first on domžalec.si.

5 days ago
35






English (US)