Bitka za gotovino: Svoboda ali konec finančne zasebnosti?

Lansko leto sem na obisku na Švedskem zavila v prikupno gostilno, ki je bila bolj podobna staremu irskemu pubu. Lastniki so bili prijazni, postrežba dobra, hrana okusna, vzdušje je bilo pa res kot se spodobi v pubu, kjer strežejo pretežno pivo ob hrani – domače, malce temačno, sproščeno. Kasneje sem ugotovila, da je to kar znana veriga gostiln na Švedskem, ki jo najdeš v več krajih. In zakaj to pripovedujem? Ker sem, ko sem še zunaj preučevala meni in preverjala, če je to pravi kraj za mojo večerjo, na vratih opazila napis: gotovine ne sprejmamo. 

Švedska pa tudi druge skandinavske države imajo namreč že zelo visok odstotek plačevanja s kartico, njihovi prebivalci pa so največji uporabniki spletnih bank. Na Norveškem ima tako že 96 % ljudi spletno banko, medtem ko je ta odstotek pri Sloveniji malce nad 60 %. Razlog takšne plačilne kulture, ki velja na severu, je zagotovo med drugim tudi visoko zaupanje prebivalstva v (državne) institucije. 

V Sloveniji pa je situacija drugačna: ljudje želimo vpis rabe gotovine v ustavo. Ustavna komisija DZ-ja je januarja letos soglasno podprla začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo, potem ko je strokovna komisija menila, da je predlagana sprememba možna. Pobudo za to pa smo dali državljani, saj nas je več kot 56.000 podpisalo peticijo. Čemu smo tako nezaupljivi?  

Na prvem mestu je zagotovo dejstvo, ki se je pokazalo že tekom pandemije – v Sloveniji državne in javne institucije ne uživajo takšnega zaupanja svojih državljanov in državljank, kot je to na severu. Zaupanje je čustvene narave in se gradi. Pri nas se pa zaradi slabih izkušenj posameznikov ruši že vrsto let in najbolj žalosti dejstvo, da še vedno ni videti, da bi se ta trend obrnil. 

Na drugem mestu je verjetno tudi sama infrastruktura in zmogljivost bančnega sistema. Ne gre pa zanemariti tudi odločitve prodajalcev samih, da še vedno zelo radi sprejemajo gotovino. Četudi še zdaleč ne več vsi! Spomnim se časov, ko si na več mestih dobil popust za plačilo v gotovini, danes temu ni več tako. Vendar ne smemo postati ignorantski in se moramo zavedati: ko plačamo z gotovino, damo in prejmemo enako vrednost, v primeru plačevanja s kartico se to spremeni, ker si banke vzamejo svoj delež. Vendar pa je tudi polog gotovine na svoj račun obračunan. Po drugi strani pa zopet – banke posebej računajo za spletno banko in nato še za mobilno banko. 

Slovenci smo konservativni. Ne zaupamo bankam, pa tudi delnic ne kupujemo na veliko, niti ne investiramo v neke sklade. Če že, kupimo dodatno stanovanje, da ga imamo za morebitne otroke ali pa zgolj za dodaten zaslužek in tako dvigujemo že tako visoke cene na nepremičninskem trgu. Če si tega ne moremo privoščiti, je ena izmed možnosti še vedno dobra stara nogavica, ali kar po domače “štumf”.

Pa je to res konservativno? Slednja beseda namreč sploh v slovenskem okolju označuje nazadnjaštvo, neodprtost, včasih tudi nestrpnost. Plačevanje z negotovinskimi sredstvi namreč podpira bančni sistem, ki nam je imaginaren. Si to želimo? Že mi odrasli se s plačevanjem s karticami hitro zaletimo, medtem ko pri gotovini dobro veš, koliko imaš in kaj si privoščiš. Kako bomo otroke naučili varčevanja, če je vse v oblakih? 

Podporniki kartičnih plačevanj pravijo, da je transparentnost višja. Vendar pa sama menim, da ni naloga poštenega posameznika, da izbere kartico zgolj zato, ker organi pregona niso opravili svoje naloge. In tudi sicer se vse bolj zdi, da tisti, ki kradejo na veliko, že znajo prikazati vse po pravilih in zato to dejstvo ne pije vode. 

Gotovina ali kartica. Izbira naj bo naša. In zato podpiram ta zapis v ustavo. In podpiram, da se plačuje z gotovino in pusti človeku napitnino, ki jo vidi. Ne pa z nekim brezveznim klikom na ekran … Pa priznam: tudi jaz večkrat plačam s kartico, ker bodimo iskreni – vendarle je bolj priročno. Bolje pač ne. In tako je tudi lažje, da po večjem delu Evrope plačuješ z enotnimi evri – a veliko bolj zanimivo je bilo na Švedskem, ko sem si lahko ogledovala njihove bankovce. Pa to sploh ni res: kajti vse prevečkrat sem morala plačati s kartico. Velja pa vsaj za Madžarsko … Naši tolarji pa mi bodo za vedno ostali v lepem spominu, ker so bili umetniško dodelani. 

Na koncu pa naj dodam, da je denar vedno najbolj varna opcija. Zagotovo se je zgodilo že vam ali pa ste morda bili priča, ko nekaj ni bilo v redu s plačilnim terminalom ali pa se je kartica razmagnetila in potem ostaneš s polnim vozičkom hrane, ki je ne moreš kupiti. Pa tudi spomnite se prehoda iz SKB v OTP, ko ni bilo vse tako kot bi moralo biti. In kaj se še vse lahko zgodi … Zatorej: opcije so dobra izbira. In čemu zapis v ustavo? Ker so stvari, ki se nam zdijo pomembne. Čista voda, gotovina, pa še kaj. In navsezadnje je to prav, saj to nakazuje, da niti malo nismo politično apatični. Le nevredno se nam zdi prepirati za vsako vejico v zakonu … So pa stvari, ki štejejo! 

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Bitka za gotovino: Svoboda ali konec finančne zasebnosti? appeared first on domžalec.si.