Biserna kopel

Nekega jutra sem zaradi utrujenosti legla nazaj v posteljo. Na misel so mi prišle vrstice iz knjige Umetnost tihote nizozemske pisateljice Miriam van der Vegt, ki med drugimi dobrimi nasveti opozarja tudi na zanemarjanje lastnega telesa. Predlaga vajo, pri kateri prisluhnemo telesu. Začnemo od prstov na nogah in potujemo vse do las in tako slišimo marsikaj, kar bi najraje preslišali. Vsaj jaz! Ob tej vaji se mi je v srcu oglasilo povabilo, naj si privoščim biserno kopel. Na spletu sem raziskala pomen tega izraza. Gre za kopel, kjer preko masažnih šob telo masirajo vodni in zračni mehurčki. V postelji pa sem slišala še drugo povabilo. Njegov glas, ki mi je govoril o drugačni biserni kopeli, takšni, ki si jo lahko privoščim vsak dan kar doma. Mehurčki Besed tokrat niso bili le blagodejni, pač pa tudi malo močnejši. Govorili so mi: »A res misliš, da lahko sama rešiš vse probleme okrog sebe? Misliš, da sem tako veliko stvar, kot je Odrešenje, res zaupal le tebi? Kako boš vendar ljubila...