Betinska gajeta je simbol tradicije, ki ohranja dušo otoka Murter v Dalmaciji

Sredi jadranskega morja, na otoku Murterju, leži majhna ribiška vasica Betina, ki je svetu podarila neprecenljivo pomorsko dediščino. Čeprav mnogi turisti poznajo Betino po njenih starih kamnitih hišah in katedrali na koncu polotoka, je ta obmorska vasica daleč najbolj znana po nečem drugem – betinski gajeti, tradicionalnem lesenem plovilu, ki je stoletja krojilo usodo domačinov in postalo simbol hrvaškega pomorskega znanja.

Zgodovinska plovila, ki so preživela test časa

Betinska gajeta je živa zgodovina, edinstvena lesena barka z značilno obliko in jadri namreč predstavlja več kot le prevozno sredstvo. Je rezultat generacij pomorskega znanja, ki se je prenašalo iz roda v rod. Danes, ko svet bliskovito napreduje v dobi tehnologije in masovne proizvodnje, betinska gajeta ostaja trajni dokaz človekove iznajdljivosti in harmonije z morjem.

Za razumevanje pomembnosti betinske gajete moramo stopiti nekaj stoletij nazaj. Razvoj tega plovila sega v 18. stoletje, ko so lokalni mojstri lesene gradnje v mestu Betina in njeni okolici združili takratno znanje in izkušnje ter ustvarili plovilo, ki je bilo popolno za vsakodnevne potrebe otočanov. Gajeta je bila dovolj velika, da je lahko prevažala ljudi, živino in tovor, hkrati pa dovolj majhna, da je bila okretna v razburkanem jadranskem morju.

Mojstrstvo gradnje, ki izginja

Betinska gajeta ni zgolj lesena barka, ampak je umetnina, ki zahteva izjemno znanje in veščine. Gradnja takšnega plovila traja več mesecev, včasih celo let. Vsak del gajete je skrbno izbran in obdelan, vsak spoj natančno premišljen. Tradicionalna gradnja poteka brez načrtov, saj mojstri nosijo znanje v svojih glavah in rokah.

Proces gradnje se začne z izbiro pravega lesa, najpogosteje hrasta, bora ali murve. Vsak kos lesa ima svoj namen – krivine iz oljke za rebra, hrast za kobilico, bor za palubo. Leseni deli se med seboj povezujejo brez uporabe žebljev, le z lesenimi klinami in posebnimi tehnikami spajanja, ki zagotavljajo trdnost in prožnost, potrebno za plovbo po morju.

Danes je to znanje v zatonu. Nekoč je vsaka hiša v mestu Betina imela vsaj enega mojstra gradnje lesenih plovil, danes pa lahko te veščine preštejemo skoraj samo na prste ene roke. Prav zato je ohranjanje te dediščine postalo poslanstvo ne le lokalnih oblasti, ampak tudi mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za zaščito nesnovne kulturne dediščine.

Muzej kot okno v preteklost

Da bi ohranili bogato dediščino betinske gajete, so v Betini ustanovili poseben muzej, ki je posvečen tej edinstveni obrti. Muzej betinskega lesenega ladjedelništva (Muzej betinske drvene brodogradnje v hrvaščini) ni le prostor, kjer so razstavljeni stari predmeti in fotografije, ampak je živ organizem, ki povezuje preteklost s sedanjostjo.

V muzeju obiskovalci lahko spoznajo celoten proces gradnje gajete, od izbire lesa do splavitve končnega izdelka. Razstavljeni so originalni pripomočki, ki so jih mojstri uporabljali pri svojem delu, ter modeli različnih tipov gajet. Posebna pozornost je namenjena tudi socialnem vidiku te obrti – kako je gradnja gajet vplivala na življenje v Betini in kako je oblikovala identiteto celotne skupnosti.

Sodobno življenje tradicionalnega plovila

Kljub temu, da živimo v času motornih čolnov in luksuznih jaht, betinska gajeta še vedno pluje po Jadranu. Mnogi lokalni navdušenci in ljubitelji tradicije so obnovili stare gajete ali zgradili nove po tradicionalnih postopkih. Vsako leto v avgustu v mestu Betina poteka regata tradicionalnih plovil, kjer se lahko občuduje eleganco in funkcionalnost teh lesenih lepotic.

Betinska gajeta je tudi postala pomemben del turistične ponudbe otoka Murterja. Turisti lahko sodelujejo pri posebnih delavnicah, kjer se učijo o gradnji teh plovil, ali se odpravijo na izlet z gajeto in tako doživijo morje na način, kot so ga doživljali domačini pred stoletji.

Betinska gajeta, ladje

Prihodnost betinske gajete – med tradicijo in inovacijo

Čeprav je betinska gajeta globoko zakoreninjena v preteklosti, njena zgodba še ni končana. Novi mojstri, ki se učijo od starejših, prinašajo svež pogled in inovacije, ki spoštujejo tradicionalne postopke, a jih prilagajajo sodobnim potrebam.

Sodobne betinske gajete pogosto vključujejo manjše motorje, ki dopolnjujejo jadra, ali pa so izdelane iz kombinacije tradicionalnih in sodobnih materialov. Vseeno pa osnovna oblika in duh plovila ostajata nespremenjena – še vedno je to gajeta, ki jo lahko prepoznamo že na prvi pogled.

Prihodnost betinske gajete leži v rokah mladih generacij, ki se zavedajo vrednosti te dediščine. Lokalne šole so začele vključevati programe, ki otrokom približajo pomorsko tradicijo, vključno z gradnjo modelov gajet. Tako se znanje prenaša naprej in zagotavlja, da bo betinska gajeta plula tudi v prihodnosti.

Kulturna dediščina svetovnega pomena

Leta 2018 je UNESCO prepoznal vrednost znanja in veščin, povezanih z gradnjo betinske gajete, in jih uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To priznanje je potrdilo, kar so domačini v mestu Betina že dolgo vedeli – da je betinska gajeta več kot le plovilo, je del svetovne pomorske zgodovine in kulture.

Z UNESCO-vim priznanjem je prišla tudi večja odgovornost za ohranjanje te dediščine. Lokalne oblasti in država so povečale sredstva za programe ohranjanja in promocije betinske gajete, kar je prineslo nove možnosti za razvoj kulturnega turizma in revitalizacijo tradicionalnih obrti.

Zgodovinska cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Betini na otoku Murterju

Objava Betinska gajeta je simbol tradicije, ki ohranja dušo otoka Murter v Dalmaciji se je pojavila na Vse za moj dan.