Berkove Optične prevare

2 hours ago 15

V petek, 13. marca, so v Galeriji Medija v Vili Medea v Zagorju odprli slikarsko razstavo Optične prevare Franca Berčiča Berka. Zbrane je pozdravil kustos galerije Medija Milan Razboršek, razstavo in slikarja je predstavila Tatjana Pregl Kobe, na otvoritvi pa je spregovoril tudi slikar Berko.

Umetnik se je rodil leta 1946 v Ljubljani kot Franc Berčič. Leta 1964 je končal Šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani pri profesorju Marku Šuštaršiču in za svoje zaključno delo prejel Plečnikovo nagrado. Leta 1968 je diplomiral na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani pri profesorju Zoranu Didku.

Leta 1969 se je prvič udeležil skupinske predstavitve na razstavi Jugo slovanska uporabna umetnost v Moskvi, leta 1976 pa je imel v Škofji Loki prvo samostojno razstavo hiperrealističnega slikarstva. Leta 2003 je bil predstavljen v Moderni galeriji v Ljubljani na razstavi Do roba in naprej, slovenska umetnost 1975–1985. Leta 1974 je dobil status samostojnega umetnika. Leta 1980 je s štipendijo sklada Moše Pijada bival v Londonu, kamor se je leta 2008 vrnil v rezidenco Ministrstva Republike Slovenije za kulturo. Leta 2010 je ustvarjal v rezidenci Cité Internationale des Arts v Parizu. Prejel je številna domača in mednarodna priznanja, leta 2011 tudi Jakopičevo nagrado, najpomembnejšo nagrado na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji.

»Slikarski perfekcionizem, ki Berku omogoča, da s čopičem ponazarja učinke ameriške retuše, je bil vedno povezan z umetnikovo pretanjeno izbiro motivov. Nedvomno to velja za odmevni cikel arhivskih pigmentnih tiskov Nikoli niste daleč od Berkove zvezde, ki ima prve zametke v letu 2003. Na nasičenost javnega prostora z reklamami je kot umetnik reagiral s tako imenovanim ‘reklamiranjem samega sebe’, ko je v realne motive vpenjal podobe lastnih del in nezgrešljive napise: Berko,« je v spremni besedi ob razstavi zapisala Tatjana Pregl Kobe.

In dodala: »V svojih delih Berko realni svet razkriva z ustvarjanjem svoje iluzije, ki na teh digitalno ustvarjenih tiskih deluje kot živo gledališče. Z nemalo iskrivega humorja, a vendar tudi iskrene prepričanosti vase, izpričuje vsebinsko inovativnost, pogum, humor in izvedbeni perfekcionizem kot pomembno značilnost svojega rokopisa. V teh pigmentnih tiskih je razvil promocijsko tipografijo in zabeležil svoje vizije in fiktivne zgodbe, ki jih namesto z besedami pripoveduje z v fotografije digitalno vnesenimi motivi, večinoma povezanimi z božičnimi zvezdami. Živordeče utrinke božičnih zvezd nato poveže v tematsko značilnost kraja, mesta, galerije ali kakšnega drugega javnega prostora, ne da bi v podobe kadarkoli pozabil filtrirati tudi svoje umetniško ime – BERKO.«

V glasbenem programu je sodelovala Glasbena šola Zagorje: mali godalni orkester pod taktirko Kaje Žekar, na tolkalih Nejc Fajfar, Izak Kovšca in Bor Osojnik (mentor Dejan Tabor), klavirska spremljava Urška Vidic.