Bele štorklje se vračajo v Slovenijo, lani rekordno število mladih

V Slovenijo se vsako leto spomladi vračajo bele štorklje, letos pa se ob njihovem prihodu pojavljajo obetavni podatki o naraščanju populacije. Lani so naravovarstveniki zabeležili 321 gnezdečih parov, ki so vzredili več kot 800 mladičev – največ od začetka sistematičnega spremljanja leta 1999.

Največji del populacije gnezdi v Prekmurju, kjer se bele štorklje pojavljajo v številu od 70 do 80 parov. V zadnjih letih se ptice naseljujejo tudi na novih lokacijah, kot so Cankova, Sebeborci, Spodnji Ivanjci in Moravske Toplice. Zaradi tega so v teh krajih nameščeni novi gnezditveni podstavki, letos v Dobrovniku, na Cankovi in na Krajni, dodatnega pa načrtujejo tudi v Puconcih, poroča STA.

Kot pojasnjuje Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko, je število belih štorkelj v Pomurju po obdobju upadanja do leta 2020 v zadnjih letih stabilno in lokalno že rahlo narašča. Povečanje števila populacije pripisuje prilagodljivosti bele štorklje, ki se prehranjuje z raznovrstnimi organizmi – od žuželk in dvoživk do manjših sesalcev – ter zaradi milejših zim tudi krajši ali pomanjkljivi selitvi.

Večina ptic se v Slovenijo vrača med 15. in 30. marcem, čeprav se nekateri primerki pojavijo tudi kasneje. Selitvene poti so še vedno dolge in zahtevne; štorklje prezimujejo predvsem v Afriki, pri tem pa potujejo čez Balkan in Bližnji vzhod, kjer jih ogrožajo tudi vojne razmere, zaradi katerih se del ptic ne vrne.

Pomemben ukrep za ohranjanje populacije so gnezditveni podstavki, ki varujejo gnezda pred padci in električno infrastrukturo. Posamezen podstavek stane od 600 do 1000 evrov, postavljajo pa jih tam, kjer pari že uspešno gnezdijo. Odrasli pari se praviloma vračajo na ista gnezda, mladiči pa se pogosto naseljujejo drugje, včasih tudi čez mejo.

Travniki so še vedno ključni življenjski prostor za prehrano belih štorkelj. V območjih, kjer so travniki ohranjeni, se število gnezdečih parov povečuje, kar je opazno tudi na Goričkem, kjer so lani zabeležili 16 gnezdečih parov, od katerih je bilo 14 gnezd uspešnih. Neuspehi so bili posledica vremenskih ujm ali pogina staršev.

Domanjko izpostavlja tudi pomen vodnih ekosistemov, še posebej za redkejšo črno štorkljo, ki se prehranjuje z ribami, raki in drugimi vodnimi organizmi. V Pomurju naj bi bilo približno osem parov črnih štorkelj, ki se gibljejo predvsem ob reki Muri. V okviru projekta Aqua Natura bodo v Krajinskem parku Goričko izvedli čistilni akciji vodotokov, da bi izboljšali življenjske pogoje za te ptice in druge vodne organizme.

Ž. K.