.jpg)
2 days ago
14
ARTICLE AD BOX
Croatia Records, 2024
Piše: Matej Krajnc
40 let je šlo kot blisk. Spominjam se, kako smo leta 1984 spremljali glasbeni tisk, kaj bo z Ribljo čorbo, Bajago in Kojićem. Nihče ni pomislil, da bi Bajaga šel iz Čorbe. In nato … 40 let samostojne kariere, zavidanja vredna leta, polna uspešnic in koncertne dejavnosti, tudi v tistih temnih letih, ko je bila pri nas glasba iz bivših skupnih držav nezaželjena. Bajaga je bil načeloma vedno apolitičen in prav je imel; ne splača se. Prišel je tudi sam s kitaro, preko Madžarske. Nato cela hajka, ko je hotel priti z bendom, a naposled se v t. i. demokratični državi le ni spodobilo prepovedati koncerta glasbenika, ker je bil pač “tiste” narodnosti. In smo ga seveda šli gledat. Kot Balaševića, Massima in Boro, čeprav njegove trpke resnice v obliki znamenite opazke, zaradi katere se je opravičeval naslednjih 30 let, ni bilo lahko požreti. Hja, prav je imel, to nam je zdaj barem jasno. Zdaj za svojo nesrečo ne moremo več kriviti Beograda in “centralizacije”. Zdaj so tu drugi gospodarji, ki se jim ponižno klanjamo. A Bajaga se ni nikoli šel takih igric. On je igral. Plošče so izhajale precej redno, sprva, koj po razpadu države, težko dobavljive – namučili smo se, da smo dobili Četiri godišnja doba in Muziku na struju – a je šlo. Igral je po vsem svetu, pisal za film in gledališče in obsojal vsake vrste nasilja, najsi bo ta v obliki vojne ali lockdownov. Ovaj svet se menja, drži. Nekaj pa se le ne spremeni, ali vsaj ne drastično: Instruktori so igrali, zasedba se je nekoliko spreminjala, a ne preveč, jedro – Bajaga, Žika, Loki in Cvele – je ostalo isto. Potem se je Cvele odločil, da odloži aktivno igranje. In tako so zdaj tu, 40 let pozneje, na približno istem mestu. Kulušića ni več. Kluba, kjer se je vse začelo, bolj za štos. In aprila so Bajaga in Instruktori odigrali celoten prvi album z dodatki, ki jih na LPju ni, dobite pa jih na CDju. Ker niso imeli dovolj novih pesmi za cel koncert, so za zabavo vključili hit Ljupke Dimitrovske in nekaj izbranih pesmi, ki jih je Bajaga (so)napisal za Čorbo.
Žika je seveda tak MC, kot se spodobi za enega najznamenitejših pop-rockovskih bendov iz regije. Nato gremo: Pustite me, druže, ki je skoraj končala na Paket aranžmanu, pa Kosooka, Marlena, Poljubi me, Tekila gerila. Na strani B Znam čoveka, Mali slonovi, Papaline, Berlin, Limene trube in Tamara. Lp Pozitivna geografija je leta 1984 zazvenel silno sveže, v slogu takrat že odhajajočega novega vala, a vendar po svoje. Meni osebno še vedno najljubša in najboljša Bajagina plošča je nato dobivala nadaljevanja, do konca desetletja se je vsakega prodalo več: Jastuk, Jahači in Prodavnica. Dvojni album in EP sta bili vmesmi postaji do Muzike na struju. A prva plošča je ponarodela prav tako zelo kot tiste za njo. Gledam seznam pesmi in večina jih je ostalo v repertoarju vse do danes.
Bend je v formi, in čeprav, jasno, ni več slišati tistega mladostnega viharja, ki je pometel s sceno leta 1984, zdaj slišimo zrele glasbenike, ki so tudi inštitucija, a še vedno igrajo zlasti zato, ker je to ključno. Oder ostaja glavni faktor. Občinstvo je še vedno navdušeno. Bajaga je bolj umirjen, kot je bil leta 1984, a za eskapade poskrbi Žika. Bend je tudi delno pomlajen, kar pomaga. Pesmi pa ostajajo. Tudi na ponatisu izvirnika, ki je letos izšel pri matični založbi, zdaj PGP RTS.
English (US)