Avstrijska ljudska pravljica: Čudežne živali

Čudežne živali Nekoč je daleč v gozdu živela vdova s svojim sinčkom. V samoti je bilo njeno življenje z dečkom neskaljeno in mirno. Toda ko je fant nekoliko odrasel, je začel mater moledovati, naj ga pusti odkrivati, kaj se dogaja na širnem svetu. Nazadnje je mati popustila in mladenič se je odpravil v svet. Pot ga je vodila globlje v temno hosto. Nenadoma je zaslišal strašanski vik in krik.  »Moram pogledati, kaj se dogaja,« si je rekel in stekel proti hrupu. Naletel je na leva, štorkljo in mravljo, ki so se prepirali ob mrtvem konju, čigav da je. Komaj so ga zagledali, so ga poprosili: »Daj, razsodi naš spor, ker si pameten!«  Fant je malce razmislil, nato dejal: »Lev naj dobi meso, štorklja drobovje, ker ima dolg kljun, mravlja pa lobanjo, da se bo vanjo nazadnje skrila.«  Živali so bile s tako delitvijo silno zadovoljne. Preden je mladenič odšel, pa so mu dale popotnico.  »Če boš rekel 'O, lev!', boš v hipu sedemkrat močnejši od najmočnejšega l...