ARTICLE AD
Avstralija je začela ambiciozen večmilijardni projekt, s katerim želi zmanjšati odvisnost sveta od kitajske dobave redkih zemeljskih kovin. V pusti pokrajini Eneabba, približno tri ure vožnje severno od Pertha, leži eno največjih nahajališč teh mineralov, ki so ključni za električna vozila, vetrne turbine in obrambno industrijo. Avstralska vlada zato s strateškim posojilom podpira domače podjetje Iluka Resources, da bi oblikovala alternativo kitajskemu monopolu, poroča BBC.
Redke zemeljske kovine so v zadnjih letih postale geopolitično orodje, kar je bilo še posebej očitno v času trgovinskih sporov med Kitajsko in ZDA. Ko je Peking omejil izvoz teh mineralov, so bili proizvajalci po svetu prisiljeni ustaviti proizvodnjo. Primer iz leta 2019, ko je Ford v Chicagu za teden dni ustavil proizvodnjo modela Explorer, je razkril, kako ranljiva je dobavna veriga. Takratni izvršni direktor Jim Farley je priznal, da je bil premor posledica pomanjkanja redkih zemeljskih kovin, in dejal: „To je vsakdanje.“
Čeprav je Kitajska od takrat omilila omejitve, ostajajo strahovi, da lahko ob vsakem novem trgovinskem sporu znova poseže po tem orožju. Jacques Eksteen, strokovnjak za metalurgijo na Univerzi Curtin, poudarja: „Zahod je zamudil priložnost – to je realnost. Kitajska pa je bila dolgoročno osredotočena. Videla je korist in je bila pripravljena vlagati vanjo.“
Danes Kitajska obvladuje več kot polovico svetovnega rudarjenja redkih zemeljskih kovin in skoraj 90 odstotkov njihove predelave. ZDA iz Kitajske uvozijo približno 80 odstotkov teh surovin, Evropska unija pa je odvisna celo v 98 odstotkih.
Zakaj so redke zemeljske kovine ključne
Kljub imenu redke zemeljske kovine niso redke. Gre za skupino 17 elementov, ki se v naravi pojavljajo razmeroma pogosto. Njihova posebnost je v lastnostih – so lahki, močni in odporni na vročino. Zato so nepogrešljivi v majhnih elektromotorjih, ki jih najdemo v električnih avtomobilih, gospodinjskih aparatih in številnih komponentah, od stranskih ogledal do brisalcev vetrobranskega stekla.
Profesor Eksteen pojasnjuje: „Redkozemeljske kovine niso redke ali redke. Zlato je redko, vendar ni kritičen material. Težava je, da nekje v dobavni verigi obstaja ena ali morda nekaj držav, ki nadzorujejo to ozko grlo.“
Prav zato se države, kot je Avstralija, trudijo razviti lastne vire in postopke predelave.
Iluka Resources in zaloge, odkrite po naključju
Podjetje Iluka Resources je desetletja pridobivalo cirkon in titanov dioksid. Ob tem so kot stranski produkt nastajali minerali, ki vsebujejo elementa disprozij in terbij – med najbolj iskanimi v industriji. Po letih kopanja si je podjetje nabralo zaloge v vrednosti več kot 650 milijonov dolarjev.
Kot je dejal Dan McGrath, vodja oddelka za redke zemeljske kovine pri Iluki, je Kitajska v zadnjih desetletjih „premišljeno in odkrito poskušala nadzorovati trg, da bi podprla svojo predelovalno in obrambno industrijo“. Iluka se zdaj želi temu monopolu zoperstaviti, a predelava predstavlja poseben izziv.
„Kemično so si zelo podobni, zato njihovo ločevanje zahteva ogromno število faz,“ pojasnjuje profesor Eksteen. „Poleg tega se je treba v tej industriji spopasti z ostanki in odpadki, pogosto tudi z radioaktivnimi materiali. To pa ima svojo ceno.“
Vladna pomoč in strateška nujnost
Ker projekt sam po sebi ne bi bil ekonomsko vzdržen, je avstralska vlada družbi Iluka zagotovila posojilo v višini 1,65 milijarde avstralskih dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji rafinerije, ki bo omogočala predelavo domačih zalog in zmanjšanje odvisnosti od Kitajske.
McGrath je ob tem dejal: „Pričakujemo, da bomo do leta 2030 lahko zadostili znatnemu delu zahodnega povpraševanja po redkih zemljinah. Ta rafinerija in Ilukina zavezanost poslu z redkimi zemljinami sta alternativa Kitajski.“ Po njegovih besedah brez strateškega partnerstva z vlado projekt ne bi bil mogoč.
Ministrica za vire Madeleine King je dodala: „Odprt mednarodni trg za kritične minerale in redke zemeljske kovine je le fatamorgana. Ne obstaja. Lahko sedimo križem rok in ne storimo ničesar glede tega … ali pa prevzamemo odgovornost za razvoj industrije redkih zemelj, ki bo konkurirala temu trgu.“
Okoljski izzivi
Rudarjenje in predelava redkih zemeljskih kovin pa nista brez posledic. Na Kitajskem so postopki v preteklosti povzročili hudo onesnaženje vodnih poti zaradi kemičnih in radioaktivnih odpadkov.
Profesor Eksteen ob tem opozarja: „Mislim, da ni kovinske industrije, ki bi bila popolnoma čista … žal je včasih treba izbrati manjše zlo.“ Dodaja pa, da ima Avstralija pravni okvir, ki omogoča odgovorno ravnanje z okoljem, in s tem prednost pred kitajskim pristopom.
Čeprav bo trajalo več let, preden bo Avstralija razvila popolno industrijo redkih zemeljskih kovin, analitiki menijo, da se država pozicionira kot zanesljivejši in čistejši dobavitelj za zahodni svet. Projekt v Eneabbi je tako postal simbol prizadevanj Zahoda za prekinitev odvisnosti od Kitajske na področju ključnih surovin, ki bodo odločale o prihodnosti zelene in digitalne preobrazbe.
Foto: Pixabay/diegocadtrujillo0
Morda vas zanima tudi
Objava Avstralija vlaga v redke kovine, Zahod išče izhod iz kitajske odvisnosti je bila najprej objavljena na Portal24.