.png)
11 hours ago
9
ARTICLE AD
Slišati lastnega otroka izreči stavke, kot so „Nihče me ne mara, ker sem grd“ ali „Tako sem neumen, da tega ne bom nikoli znal“, je za starša trenutek, ki zareže globoko. Ne gre le za besede, ampak za odsev notranjega sveta, v katerem se otrok bori s samopodobo in občutkom vrednosti.
Po mnenju strokovnjakov se za temi izjavami pogosto skriva kombinacija osebnostnih značilnosti, življenjskih izkušenj in pritiskov iz okolja. Kot poroča Parents.com, lahko takšno razmišljanje, če ga ne prepoznamo pravočasno, vodi v tesnobo, socialni umik in celo težave v šoli.
Pretirana samokritičnost se lahko pojavi že v zgodnjem otroštvu. Vzrok je pogosto preplet temperamenta, občutljivosti na ocenjevanje in vplivov vrstnikov. Včasih so otroci, ki si postavljajo visoke standarde, bolj ranljivi za razočaranje, še posebej, če niso vajeni neuspeha.
Strokovnjaki opozarjajo, da je treba biti pozoren na znake, kot so pogosto negativno samogovorjenje („Nič ne znam“), izogibanje novim izzivom, hitro obupa ali je njegova čustvena reakcija na manjše napake prevelika. Nekateri otroci se celo začnejo umikati od prijateljev ali ustvarjati sezname lastnih „napak“, ki jih želijo popraviti.
Kaj staršem ne pomaga – in kaj lahko resnično deluje
Naravna reakcija starša je, da otroka pomiri z besedami, kot so „Saj si popoln“ ali „Ne govori neumnosti“. Toda strokovnjaki pravijo, da takšni odgovori pogosto ne zaležejo. Otrok namreč ne išče hitrega popravka, ampak razumevanje.
Bolje je, da se starš odzove z vprašanjem in zanimanjem: „Vidim, da te je matematika danes razburila. Mi poveš, kaj se je zgodilo?“ S tem sporočimo, da jemljemo otrokova čustva resno in mu damo prostor, da jih izrazi.
Izogibati se velja tudi posplošenim tolažilnim frazam, saj lahko povzročijo, da se otrok počuti preslišanega. Namesto tega je priporočljivo spodbujati razmišljanje o lastnih sposobnostih in prednostih, pa tudi pokazati, da je napake mogoče razumeti kot del učenja.
Kako graditi pozitiven notranji glas
Eden od ključev do bolj zdrave samopodobe je preoblikovanje notranjega dialoga. To pomeni, da otroka naučimo, kako negativno misel zamenjati s prijaznejšo, bolj spodbudno.
Pri tem lahko pomaga nekaj preprostih, a učinkovitih pristopov:
- Bodite zgled – ko sami naredite napako, pred otrokom na glas izrečete nekaj spodbudnega zase.
- Skupaj vadite afirmacije – kratke stavke, ki krepijo samozavest („Delam po svojih najboljših močeh“).
- Praznujte trud, ne le rezultat – spomnite otroka, da je proces učenja enako pomemben kot končni uspeh.
- Ustvarite domače okolje, ki spodbuja rast – vrednote, kot so samosprejemanje, odpornost in pripravljenost na izzive, naj bodo del vsakdana.
Spreminjanje otrokove samopodobe ni enkratno dejanje, ampak proces, ki zahteva potrpežljivost, razumevanje in iskren pogovor. Ko otrok vidi, da ga starši slišijo in spoštujejo njegova čustva, se počasi nauči, da notranji glas ni nujno strog sodnik – lahko je tudi prijatelj.
Foto: Freepik
Morda vas zanima tudi
Objava Kako naj starši pomagajo, ko otrok reče „Sem grd“ ali „Sem neumen“? je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)