ARSO opozarja: Leto 2024 najtoplejše v zgodovini – kaj sledi?

Ko se letošnje leto preveša v zgodovinske zapise, ostaja eno dejstvo neizpodbitno – leto 2024 je bilo v Sloveniji najtoplejše v zadnjih 75 letih. Podatki Agencije RS za okolje (ARSO) pričajo o segrevanju, ki ga ni več mogoče spregledati: povprečna temperatura je bila kar 1,8 °C višja od povprečja obdobja 1991–2020. A kaj se skriva za tem številom? In zakaj bi nas to moralo skrbeti?

“Rekordi, ki niso razlog za praznovanje”

Če pogledamo podrobneje: februar 2024 je bil najtoplejši februar doslej, odklon temperature je znašal 5,5 °C – temperatura, ki prej spominja na zgodnjo pomlad kot na sredino zime. Poletje? Tudi julij in avgust sta z rekordnimi temperaturami pisala nova poglavja vremenske zgodovine. Samo november se je odrezal s temperaturami pod povprečjem, vendar je to prej izjema kot pravilo, saj je prekinil dolg niz 17 zaporednih mesecev nadpovprečne toplote.

Kakšne so posledice? Zime brez snega, daljša sušna obdobja, poplave ob obilnih nalivih – vse to so slike, ki smo jih v zadnjih letih že prevečkrat videli. Zimski športni centri, ki so še pred nekaj desetletji cveteli ob naravni snežni odeji, danes vse pogosteje računajo na umetno zasneževanje ali pa sploh ne odpirajo prog.

Zakaj se Slovenija segreva hitreje?

Slovenija se ne segreva le zaradi globalnega trenda – vpliva ima tudi njena lega. Alpe, ki bi morale delovati kot hladilnik, so v tem primeru tudi svojevrstna ovira. Zaradi zavetrne lege se hladen atlantski zrak le redko prebije do notranjosti države, zato imamo manj hlajenja, kot bi ga imeli bližje oceanu. Poleg tega odmik zime zmanjšuje snežno odejo, kar pomeni manj odboja sončnih žarkov in posledično še večje segrevanje.

Podnebni znanstvenik Žiga Zaplotnik pojasnjuje, da so tovrstni procesi dolgoročno nevarni. “Če bo tovrstno segrevanje trajalo še nekaj desetletij, bo naravna snežna odeja postala redkost, ne pravilo,” opozarja.

Padavine in “mokro” leto

Leto 2024 ni postreglo le z rekordnimi temperaturami, temveč tudi z obilnimi padavinami. Skupno je količina padavin znašala 110 % dolgoletnega povprečja, kar leto postavlja med 11 najbolj namočenih let od leta 1950. Največ padavin so zabeležili v območjih od Karavank do Pohorja ter na poti od Ljubljane proti Sežani. A tudi tukaj so kontrasti izraziti: čeprav je bilo leto mokro, sta bila november in december presenetljivo suha.

Od številk do posledic

Tovrstne spremembe niso le statistične zanimivosti – prinašajo realne posledice za kmetijstvo, infrastrukturo in vsakodnevno življenje. Poletne nevihte in suše ogrožajo pridelke, povečujejo stroške za namakanje in povzročajo škodo na infrastrukturi. Mestna središča med vročinskimi valovi postajajo vroče pasti, kjer temperatura asfaltnih površin preseže 40 °C.

Na drugi strani pa obilne padavine v nepričakovanih obdobjih povzročajo poplave in erozijo, kar smo v Sloveniji občutili že večkrat. Leta 2024 smo bili priča nevarnosti ekstremov – voda in suša, vročina in vlažnost, vse v istem letu.

Kam naprej?

Podatki ARSO so jasni, opozorila znanstvenikov še bolj. Slovenija je že sprejela Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki vključuje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. A vprašanje ostaja: bo to dovolj hitro?

Čeprav strategije obstajajo, bodo ključne naslednje poteze – spremembe na individualni ravni in odločna politična dejanja. Boj s podnebnimi spremembami ni le stvar statistike in poročil, temveč stvar vsakdana vsakega izmed nas.

Napisal: E. K.

Vir: ARSO, Freepik

The post ARSO opozarja: Leto 2024 najtoplejše v zgodovini – kaj sledi? first appeared on NaDlani.si.