Anžeta Laniška bolj kot uvod zanima celotna slika

Laniška bolj kot uvod v Lillehammerju zanima celotna sezona. “Iskreno povedano, ne čutim posebnega vznemirjenja. Ni tako, da bi si govoril, kako komaj čakam začetek sezone. Preprosto grem po ustaljenem ritmu in programu, kot je zastavljen,” je dejal Lanišek, ki se postopoma že pripravlja na tekmovalni del zime, vendar brez nepotrebne panike. Glede svoje pripravljenosti ostaja miren: “Fizično vse dobro deluje. Zdaj je treba vse skupaj lepo zapeljati v sezono in spet delati sproščeno.” Izkušeni Domžalčan si ne postavlja posebnih pričakovanj glede prve tekme. Njegov pogled je usmerjen precej dlje. “Ne obremenjujem se toliko z uvodom. Bolj me zanima celotna slika, tako da razmišljam bolj dolgoročno,” je pojasnil. Ciljev mu tudi tokrat ne manjka, saj si vsak športnik želi poseči po najvišjih mestih. Ob tem se je dotaknil tudi primerjave z reprezentančnimi kolegi, predvsem z Domnom Prevcem, ki je v pretekli sezoni pokazal izjemno raven. “Domen je že lani zelo dobro skakal na treningih. Pozimi sem ga na treningih tudi sam večkrat preskakoval, na tekmah pa je bilo ravno obratno – on je preskakoval mene. Zato ne vem, ali so treningi res pravi pokazatelj. Tekma je tista, ki na koncu pove, kdo je boljši,” izpostavlja 30-letni skakalec. Do začetka zime ni več pričakovati velikih sprememb v fizični ali tehnični pripravi. Glavnino zahtevnejšega dela so skakalci opravili že poleti, zdaj je poudarek na malenkostih. “Grobo se stvari spreminjajo predvsem čez poletje, ko se dela na večjih tehničnih spremembah. Zdaj je čas za piljenje detajlov, iskanje pravih, finih občutkov. Potem pa je treba to prenesti na tekmo.” Tudi števila opravljenih skokov pred začetkom zime ne želi pretirano analizirati. Po njegovem občutku so bile priprave zelo podobne lanskim, tudi zaključni del treninga na ledeni smučini v Planici in Kranju je potekal po ustaljenem načrtu. Slovenski skakalci bodo imeli pred začetkom tekmovalne zime možnost, da se na prizorišče odpravijo nekoliko prej in tam opravijo dodatne skoke. Lanišek to pozdravlja, saj je vsaka sprememba okolja dobrodošla: “Fino je, da malo spremenimo skakalnice in ne skačemo ves čas na eni in isti. Če si nenehno v Kranju ali Planici, lahko vse skupaj postane nekoliko monotono.” Dodatni skoki na prizorišču so koristni tudi zato, ker lahko skakalci bolje spoznajo napravo in poiščejo prave občutke. Lillehammer sicer Slovenci dobro poznajo, julija so tam opravili tudi priprave. Vendar razlika med poletnimi in zimskimi skoki po njegovem ni zanemarljiva. Čeprav je profil skakalnice na papirju enak, se lahko zaradi drugačne podlage in priprave naprave občutki precej spremenijo. “Zgodilo se je, da sem poleti dobro skakal, pozimi, ko na podlago nanesejo še sneg, pa je skakalnica povsem drugačna. Profil je na papirju sicer enak, občutek pa je definitivno drugačen,” je razkril. Kljub temu prehod z zelene na belo podobo skakalnice zanj ne predstavlja posebne težave. Pomembno je predvsem, pravi, da je naprava optimalno pripravljena in da so vse oznake na svojem mestu. “Če je skakalnica dobro pripravljena, če so smučine urejene in vse oznake na svojem mestu, potem ni težav,” je še dodal Lanišek, ki pred novo zimo ostaja zvest svojemu pristopu: brez velikih besed in nepotrebnega pritiska, predvsem z željo, da dobro delo s treningov prenese na tekme. O tem, kako uspešna bo sezona, pa bodo kot vedno odločali skoki.