Ameriški republikanci v boj proti pobojem kristjanov v Nigeriji

Republikanci so v ameriškem predstavniškem domu predstavili zakon Zakon o verski svobodi in odgovornosti Nigerije, ki od ameriškega zunanjega ministrstva zahteva obsežna poročila o tem, kako ZDA ščitijo kristjane, preganjane zaradi napadov džihadističnih skupin, ter o pritiskih na nigerijsko vlado, naj se z nasiljem resneje spopade.

Zakon podpira politiko predsednika Donalda Trumpa, ki je Nigerijo znova uvrstil na seznam držav posebne zaskrbljenosti (Country of Particular Concern – CPC) zaradi kršitev verske svobode, kar omogoča uvedbo sankcij.

Predsednik Joe Biden je Nigerijo s seznama odstranil, kar je sprožilo ogorčenje zagovornikov verske svobode, Trump pa jo je kasneje vrnil nanj, poroča Breitbart News.

Predlagani zakon predvideva, da bi zunanje ministrstvo spremljalo posamezne džihadistične skupine, ki bi jih lahko razglasili za tuje teroristične organizacije, ter beležilo morebitne pozitivne korake nigerijske vlade pri odpravi zakonov o bogokletju, ki veljajo v več muslimansko večinskih zveznih državah.

I introduced the Nigeria Religious Freedom and Accountability Act of 2026 with Rep. Chris Smith to confront the brutal persecution of Christians in Nigeria.

This legislation will hold radical Islamic terrorists accountable for murdering Christians for their faith in Jesus… pic.twitter.com/yh93lagmGy

— Rep. Riley M. Moore (@RepRileyMoore) February 12, 2026

Prvo poročilo bi moralo biti pripravljeno v 90 dneh po sprejetju zakona, nato pa vsako leto, dokler Nigerija ostaja na seznamu CPC. V besedilu zakona so navedene ocene, da je bilo med letoma 2009 in 2025 ubitih med 50 tisoč in 125 tisoč kristjanov, uničenih pa več kot 19 tisoč cerkva.

Kar 72 odstotkov vseh kristjanov je ubitih v Nigeriji

Posebej so izpostavljene fulanske milice, znane tudi kot “fulanski pastirji”, ki izvajajo napade na krščanske skupnosti v osrednjem delu države, pa tudi Boko Haram in skupine, povezane z Islamsko državo. Po podatkih organizacije Open Doors naj bi bilo leta 2025 kar 72 odstotkov vseh kristjanov, ubitih zaradi vere po svetu, ubitih prav v Nigeriji.

Zakon kritizira nigerijsko vlado, ker dopušča izvajanje šeriatskega prava, vključno s smrtno kaznijo za bogokletje, ter ker zanika, da v državi sploh obstaja versko motivirano nasilje.

Nigerijske oblasti ne želijo prevzeti odgovornosti

Predsednik Bola Tinubu trdi, da je označevanje Nigerije kot versko nestrpne države napačno, njegovi uradniki pa so celo pritiskali na oglaševalske agencije, naj zmanjšajo poročanje o džihadističnih napadih. Hkrati se vlada ostro upira ideji ustavne spremembe, ki bi prepovedala vsiljevanje šeriata.

We filed a submission at the U.N. Human Rights Council to defend Christians in Nigeria dying at the hands of ISIS-affiliated terrorists.

Be a voice for the voiceless. Sign our petition.

https://t.co/zESC4XXxQu pic.twitter.com/8VA5TMUBdW

— Jay Sekulow (@JaySekulow) February 14, 2026

Kljub političnim napetostim je Nigerija sodelovala z ZDA pri božičnih letalskih napadih na cilje Islamske države, ameriška vlada pa je v državo poslala manjšo vojaško ekipo za pomoč pri zajezitvi nasilja.

Neukrepanje le poglablja trpljenje kristjanov

Predlagatelja zakona, kongresnika Chris Smith in Riley Moore, poudarjata, da zanikanje preganjanja in neukrepanje tako Nigerije kot ZDA samo krepita radikalne skupine ter poglabljata trpljenje kristjanov in zmernih muslimanov.

Domen Mezeg