Američani bodo hoteli podatke, ki jih še sam o sebi ne vem

Na splet je ušel predlog novih pravil za vstopanje v ZDA, ki bi uvedla tako zbiranje podatkov, kot ga ne poznajo niti najbolj avtokratske in do zasebnosti neprijazne države. Morda je potvorjen, to v časih umetne inteligence ni težko, a bi kar verjel, da je pristen. Pa tudi če morda ni, si glede na stanje duha v tamkajšnji vladajoči garnituri ni težko zamišljati, da bi ob njem kdo dobil kakšne ideje.

Prosilec za vstop v »najbolj svobodno državo na svetu« bi moral, če bi res sprejeli taka pravila, ob izpolnjevanju obrazca ESTA – ta za mnoge države, tudi Slovenijo, nadomešča vstopni vizum in poenostavlja postopek – predložiti goro dokumentacije o svoji digitalni aktivnosti, biometrične podatke (zakaj že obstajajo tovrstni potni listi?) in še celo informacije o svojih družinskih članih. Kdo ve, kaj bi se zgodilo ob »neujemanju« podatkov, manjkajočih ali čem vsebinsko »spornem,« kar bi odkrili ob preverjanju na meji ali že prej. »Prostovoljni« obisk El Salvadorja namesto New Yorka? Morda v najboljšem primeru takojšnja vrnitev domov.

Med podatki, ki jih predvideva dotični dokument je seznam profilov na družabnih omrežjih v zadnjih petih letih, telefonskih številk, uporabljanih v zadnjih petih letih, e-naslovov v zadnjih desetih letih, naslovi IP in metapodatki za elektronsko posredovane fotografije (?), imena družinskih članov, telefonske številke, ki so jih družinski člani uporabljali v zadnjih petih letih, datumi in kraji rojstva družinskih članov, prebivališča družinskih članov, biometrični podatki – obraz, prstni odtis, DNK in šarenica (??), poslovne telefonske številke, uporabljane v zadnjih petih letih in poslovni e-poštni naslovi, uporabljani v zadnjih desetih letih.

Našteto ne samo meji, temveč močno presega absurdno in tudi mejo vsakršnega smiselnega in razumnega zbiranja podatkov o tistih, ki nameravajo prestopiti mejo države. Predvsem pa je popolnoma neživljenjsko pričakovati, da si lahko kdo zapomni in tudi zbere podatke o tem, kaj je uporabljal pred petimi ali celo desetimi leti. Za leto nazaj se marsikdo ne bo spomnil vsega in morda tudi za aktualne profile, ki nekje »živijo,« ker jih je za hec odprl, ne ve povsem natančno. Še gesla za tiste najbolj uporabljane verjetno ne ve na pamet. In kdaj se nazadnje poznali katero koli telefonsko številko na pamet? Vse skupaj deluje kot krinka, da bodo pri tistih, ki bi se jim slučajno ljubilo predložiti vso to dokumentacijo, a bodo vmes pozabili kakšen uporabniški račun, ki so ga nekoč imeli, našli ravno tega, in na meji zato zavrnili vstop (ali človeka celo kam deportirali), češ da je namenoma zamolčal ta podatek (ker je tam zagotovo nekaj, kar želi skriti).

Podobno smešna in absurdna kategorija so biometrični podatki. Najmanj pri dveh se mi ne bi niti sanjalo, kaj naj predložim, in tudi še nikoli nisem videl podatkov o DNK ali šarenici niti zase niti za kogar koli drugega. Konec koncev, še svoje krvne skupine kdo ne pozna, če ne hodi na krvodajalske akcije.

Težko si je tudi predstavljati, kaj bi tisti, ki bi to preverjali, z vsemi temi informacijami počeli. Vemo, da bi na profile na družabnih omrežjih spustili algoritme s ključnimi besedami in frazami, verjetno bi tudi poskušali dobiti dostop do e-poštnih nabiralnikov pri določenih ponudnikih (vemo katerih) in »prebrati« vse, kar bi se dalo. Toda telefonske številke ali metapodatki o fotografijah? In tudi tisto, kar bi našli, bi bilo povsem odprto za čudno interpretacijo, neosnovane obtožbe in obsodbe brez sodišča. »Nekoč ste nekaj tvitnili o nekom (lahko v šali ali kakor koli neresno), zato ste sumljivi, nasprotniki oblasti, disidenti.« Ne poznam države, ki bi počela kaj takega za običajne turiste. In vem za eno, ki bi izgubila skorajda vse, če bi to zares začela izvajati.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

The post Američani bodo hoteli podatke, ki jih še sam o sebi ne vem appeared first on Tehnozvezdje.