Aluminijasta folija – tiha nevarnost v kuhinji, ki je ne opazimo

Aluminij se pogosto skriva v vsakdanjih navadah. Lesketa se na pekačih, ovija sendviče in pečenke, varuje živila pred svetlobo in toploto. A prav ta blišč skriva nekaj, kar postaja vse bolj zaskrbljujoče – aluminij lahko konča v naši hrani in počasi tudi v našem telesu.

Neviden kovinski gost v hrani

Mnogi se sploh ne zavedajo, da se aluminij med peko ali kuhanjem sprošča. Pri visokih temperaturah se folija razkraja in delci aluminija prehajajo v živilo, zlasti če gre za kislo ali slano hrano. Limona, paradižnik, marinirane jedi, sir in celo slane ribe so med najpogostejšimi primeri, kjer se to dogaja.

Znanstvene raziskave so pokazale, da se količina aluminija v hrani poveča, če folijo uporabimo pri temperaturah nad 180 °C ali če z njo pokrijemo kisla živila, ki dalj časa stojijo. To pomeni, da klasično pečenje piščanca, krompirja ali rib v aluminijasti foliji ni tako nedolžno, kot se zdi.

Kje se aluminij kopiči in zakaj je to težava?

Aluminij je kovina, ki jo telo zelo počasi izloča. Ob rednem vnosu se zato kopiči v možganih, jetrih in kosteh. Pri ljudeh s slabšim delovanjem ledvic pa se lahko kopiči še hitreje, saj telo ni zmožno učinkovito odstranjevati presežka.

Zdravstvene organizacije opozarjajo, da kronična izpostavljenost aluminiju ni brez posledic. Študije ga povezujejo z nevrološkimi boleznimi, med katerimi je najpogosteje omenjena Alzheimerjeva bolezen. Zdravniki poudarjajo, da sicer ni dokazano, da aluminij neposredno povzroča to bolezen, vendar njegovo dolgotrajno nalaganje v možganih ni brez tveganj.

Pri otrocih in starejših je tveganje še večje. Razvijajoči se možgani so občutljivejši, zato se strokovnjaki strinjajo, da je prav previdnost tista, ki naj bo vodilo v gospodinjstvu.

Aluminijasta folija

Aluminij ni samo v foliji

Kovina, ki jo poznamo predvsem kot svetleč kuhinjski pripomoček, se skriva tudi drugod. V številnih praških za peko, v nekaterih zobnih pastah, dezodorantih in celo zdravilih proti zgagi se pojavlja aluminijev hidroksid ali aluminijev sulfat.

Čeprav so količine majhne, se učinek sešteva. Hrana, kozmetika in zdravila skupaj pomenijo stalno prisotnost aluminija v telesu. Zato ni presenetljivo, da zdravniki priporočajo zmanjšanje izpostavljenosti tam, kjer je to mogoče – prav v kuhinji.

Zakaj je aluminijasta folija tako razširjena?

Uporaba aluminija je v porastu, ker je praktičen, lahek, odporen proti vlagi in cenovno dostopen. Uporabljamo ga za peko, shranjevanje in celo za pripravo živil na žaru. A udobje pogosto zasenči previdnost.

Proizvajalci hrane ga uporabljajo zaradi enostavnega oblikovanja in ker omogoča dolg rok trajanja izdelkov. A to, kar je prednost za industrijo, postaja slabost za zdravje potrošnikov. Zlasti kadar folijo uporabimo večkrat ali pri ekstremnih temperaturah, se tveganje poveča.

Povezava z živčnim sistemom in možgani

Raziskave kažejo, da aluminij vpliva na delovanje živčnih celic. V možganih se veže na proteine, kar lahko moti prenos signalov in poslabša kognitivne sposobnosti. V visokih koncentracijah povzroča oksidativni stres – stanje, v katerem se celice težje obnavljajo in starajo hitreje.

Čeprav se večina ljudi nikoli ne sreča z akutnimi simptomi, je problem v tihem, dolgotrajnem delovanju. Podobno kot s težkimi kovinami, tudi pri aluminiju učinki postanejo opazni šele po letih.

Aluminij in ledvice – tihi pokazatelj težav

Ledvice so glavni filter telesa. Če je njihovo delovanje oslabljeno, se aluminij v telesu kopiči. Znanstveni dokazi kažejo, da ima dolgotrajna izpostavljenost aluminiju lahko nefrotoksične učinke – torej poškoduje ledvično tkivo.

Zato zdravniki pri osebah z ledvičnimi boleznimi priporočajo izogibanje aluminijasti foliji in aluminijastim posodam. Tudi aluminijasti lonci, ki jih najdemo v starejših gospodinjstvih, niso priporočljivi, saj se sčasoma zaščitni oksidni sloj obrabi in aluminij prehaja v hrano.

Kdaj je uporaba folije posebej tvegana?

Največ aluminija se sprošča pri peki mesa in zelenjave, ki sta začinjena s kisom, limoninim sokom ali paradižnikom. Kislina pospeši raztapljanje aluminija in omogoča njegov prenos v živilo.

Poleg tega se pri pečenju v pečici ustvarja para, ki dodatno poveča temperaturo na površini folije. Ta kombinacija povzroči, da se kovina razgradi hitreje, kot si mislimo.

Če se jed med peko dotika folije na več mestih, se količina sproščenega aluminija še poveča. Zato strokovnjaki svetujejo, da med hrano in folijo vedno položimo plast papirja za peko.

Varne in zdrave alternative v kuhinji

Obstajajo številne rešitve, s katerimi se aluminijasti foliji lahko popolnoma izognemo. Najbolj enostavna zamenjava je parchment papir ali papir za peko. Prenese visoke temperature, hrano ščiti pred lepljenjem in ne oddaja škodljivih snovi.

Emajlirane in nerjaveče jeklene posode so trajne, enostavne za čiščenje in varne za zdravje. Prav tako so odlična izbira steklene in keramične posode, ki ne reagirajo s hrano.

Za shranjevanje hrane so primerne bombažne in silikonske vrečke, ki preprečujejo vlago in se lahko večkrat uporabijo. Na dolgi rok so cenejša in okolju prijaznejša izbira.

Kako zmanjšati izpostavljenost aluminiju?

Poleg zamenjave folije lahko veliko naredimo z manjšimi navadami. Izogibajmo se večkratni uporabi iste folije, saj se s tem poveča obraba površine. Hrane ne shranjujmo v foliji dlje časa, še posebej ne kislih jedi.

Če uporabljamo aluminijaste pladnje, naj bodo zaščiteni z naravnim slojem emajla ali zamenjani s steklenimi. Prav tako se izplača preveriti, ali prašek za peko vsebuje aluminij – številni proizvajalci že ponujajo različice brez njega.

Aluminij v vsakdanjem življenju

Težava aluminija je njegova razširjenost. Voda, ki teče skozi stare cevi, lahko vsebuje sledove aluminija. Kozmetični izdelki, kot so dezodoranti, pogosto vsebujejo aluminijeve spojine, ki zapirajo pore in preprečujejo potenje.

Čeprav je količina, ki jo na ta način vnesemo, majhna, se kumulativni učinek s prehrano ne sme podcenjevati. Zato je zavedanje ključnega pomena. Če zmanjšamo aluminij tam, kjer lahko – pri kuhanju, peki in shranjevanju hrane – že veliko storimo za svoje zdravje.

Ali obstaja varna meja vnosa?

Evropska agencija za varnost hrane je določila tedenski mejni vnos aluminija na 1 mg na kilogram telesne teže. To pomeni, da odrasla oseba težka 70 kilogramov lahko varno vnese približno 70 mg aluminija na teden. A raziskave kažejo, da lahko le z vsakodnevno uporabo folije to mejo hitro presežemo, zlasti pri ljudeh, ki pogosto pečejo ali uporabljajo folijo za shranjevanje jedi.

Aluminij in okolje

Poleg vpliva na zdravje je aluminij problematičen tudi z vidika okolja. Njegova proizvodnja zahteva veliko energije in vode, pridobivanje rude pa povzroča onesnaženje tal in rek. Čeprav je aluminij mogoče reciklirati, se folija zaradi kontaminacije s hrano pogosto ne predela. Vsako zmanjšanje njene uporabe pomeni tudi korak k bolj trajnostni kuhinji.

Bolj zavestna kuhinja – majhen korak za zdravje

Zamenjava aluminijaste folije ni le stvar navade, ampak tudi odločitev za zdravje. S preprostimi spremembami lahko zmanjšamo vnos kovin, izboljšamo kakovost hrane in prispevamo k čistejšemu okolju. Papir za peko, steklo in keramika ne pomenijo le bolj zdravega kuhanja, temveč tudi vrnitev k naravnim materialom, ki jih naše babice nikoli niso opustile.

Preprost poskus doma

Če želite preveriti, kako močno aluminij reagira s hrano, ovijte rezino paradižnika v folijo in jo pustite nekaj ur. Na notranji strani boste opazili temne madeže – to je kovina, ki je prešla v živilo. Ta preprost poskus pove več kot številke in raziskave. Aluminijasta folija je priročna, a nikakor ne nenevarna.

Alu folija, ki ne sodeluje: Končno preprost trik, s katerim rešite kuhinjsko zagato

Objava Aluminijasta folija – tiha nevarnost v kuhinji, ki je ne opazimo se je pojavila na Vse za moj dan.