Aljažev stolp – simbol, ki povezuje Slovence že več kot stoletje

Majhen, pločevinast in preprost. A hkrati veličasten, neprecenljiv in neuničljiv. Aljažev stolp na vrhu Triglava ni le del naše gorske krajine, temveč tudi tihi pričevalec slovenske zgodovine, ponosa in pripadnosti.

Aljažev stolp na Triglavu, Foto: Marko Petek / Unsplash

Začetek zgodbe, ki je presegla gore

Konec 19. stoletja, v času močnih nemških vplivov v naših gorah, se je rodila ideja, ki je presegla preprost simbol. Dovški duhovnik Jakob Aljaž je leta 1895 od takratne občine za en sam goldinar kupil vrh Triglava. Njegov cilj ni bil zgolj lastništvo, temveč postavitev simbola, ki bi Slovencem pokazal, da so gore naše.

Stolp kot branik slovenstva

V tistem obdobju so gore obvladovala nemška planinska društva, ki so gradila poti in koče, vendar pogosto niso imela posluha za domače planince. Aljaž je v skromni delavnici kleparja Antona Belca v Šentvidu naročil izdelavo pločevinastega stolpa. Na vrh Triglava ga je z nekaj pomočniki postavil 7. avgusta 1895, le pet ur je bilo potrebnih, da je stal na najvišji točki Slovenije.

V stolpu, visokem komaj 190 centimetrov, so bili trije majhni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in panoramske slike Triglava. Bil je skromen, a je takoj postal večji od samega sebe – postal je simbol.

Prva desetletja in preizkušnje

Stolp je od prvega dne buril duhove. Nemško-avstrijsko planinsko društvo ga je želelo odstraniti, a jim to ni uspelo. Kmalu je postal prepoznaven znak slovenskega naroda, meje pa so se okoli njega večkrat spremenile.

Barve, ki so pripovedovale zgodbo

V času med obema vojnama so ga prebarvali v zelene, bele in rdeče odtenke, saj je meja med Kraljevino SHS in Italijo potekala prav mimo njega. V obdobju socializma so ga odeli v rdečo barvo in mu dodali peterokrako zvezdo, simbol takratne države.

Junija 1991, ko je Slovenija razglasila samostojnost, je nad stolpom zaplapolala slovenska zastava. Ta trenutek je bil več kot le gesta – bil je sporočilo, da Triglav in stolp na njem ostajata naša trdna opora.

Aljažev stolp kot tihi kronist

Čeprav je Jakob Aljaž ob postavitvi dejal, da bo stolp zaradi rje stal le nekaj desetletij, je kljuboval času in viharjem. Do danes je preživel nevihte, snežne plazove in številne prenove, pri čemer je vsaka od njih le še utrdila njegov simbolni pomen.

Obnova leta 2018

Po 123 letih so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali v dolino, kjer so ga strokovnjaki skrbno obnovili. Stolp so očistili, utrdili njegovo konstrukcijo in mu vrnili svež, a avtentičen videz. Obnovljen se je vrnil na vrh, kjer danes še naprej kljubuje vetrovom in obiskovalcem nudi varno zavetje.

Triglav, Foto: Sébastien Goldberg / Unsplash

Poseben trenutek in ne zgolj razgledna točka

Za mnoge planince je dotik Aljaževega stolpa poseben trenutek, trenutek zmagoslavja in ponosa. A stolp ni samo končna točka vzpona, je tudi povezovalni simbol, ki presega generacije.

Združevalec naroda

V svoji dolgi zgodovini je stolp večkrat stal na meji, a nikoli ni razdvajal. Združeval je ljudi, ki so v njem videli del svoje identitete. Slovenci so ga vzeli za svojega in ga ohranili kot neprecenljiv del narodne dediščine.

Pomen za planince

Za tisoče planincev je Aljažev stolp več kot le kovinska konstrukcija. Je cilj, izziv in nagrada za trud. Ob dotiku hladne pločevine mnogi začutijo nekaj več – pripadnost in ponos, da so del zgodbe, ki traja že več kot stoletje.

Aljaž in Kredarica – dve viziji istega človeka

Leto po postavitvi stolpa je Jakob Aljaž kupil še košček zemljišča pod Triglavom in postavil prvo slovensko kočo na Kredarici. Koča je danes priljubljena točka vseh, ki se odpravljajo proti vrhu, v njej pa ima prostore tudi najvišje ležeča meteorološka postaja v Sloveniji.

S tem je Aljaž zapustil zapuščino, ki ni zgolj materialna. Njegovo delo je utrdilo ljubezen Slovencev do gora in narave, hkrati pa poudarilo pomen skupnosti in sodelovanja.

Stolp z dušo

Dokumentarni film Ta pleh ima dušo ni dobil svojega naslova po naključju. Stolp, čeprav preprost, ima zgodbo, ki je večja od njega samega. Generacije planincev, zgodovinarjev in ljubiteljev gora so mu vdahnile pomen, ki ga ne morejo omajati niti viharji niti rja.

Simbol prihodnosti

Danes je Aljažev stolp razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ob vsakem obisku nas opominja, da so simboli pomembni – ne zaradi oblike, ampak zaradi zgodb, ki jih nosijo.

Zakaj stolp ostaja v naših srcih?

Aljažev stolp nas spremlja na bankovcih, v učbenikih, na fotografijah in v spominih. Je del našega vsakdana, četudi ga obiskovalci dosežejo le enkrat v življenju. Povezuje nas z našimi predniki, ki so se borili za pravico, da so gore slovenske, in z generacijami, ki prihajajo.

Ob vsakem pogledu na Triglav se spomnimo, da so včasih največje stvari prav tiste, ki so na videz majhne.

247 let od prvega vzpona na Triglav: zgodba o štirih srčnih možeh

Objava Aljažev stolp – simbol, ki povezuje Slovence že več kot stoletje se je pojavila na Vse za moj dan.