Ali veste, koliko Slovencev vsako leto spremeni spol?

Še pred desetletjem je bila sprememba spola v Sloveniji tema, o kateri se je govorilo le redko in z veliko nelagodja. Danes? Število oseb, ki uradno spremenijo spol, iz leta v leto narašča, a slovenska zakonodaja ostaja v preteklosti. Postopek priznanja spola je zapleten, stigmatizirajoč in v marsičem zastarel – kljub temu, da so številne evropske države že uvedle bistveno bolj liberalne pristope.

Toda poglejmo številke. Leta 2019 je v Sloveniji spol uradno spremenilo 14 oseb, dve leti kasneje že 30, nato 44, lani pa 40. To so zgolj tisti, ki so se odločili za uradno pot, medtem ko je realno število ljudi, ki živijo v skladu s svojo spolno identiteto, bistveno višje. In čeprav je trend naraščanja jasen, država za zdaj ostaja gluha za spremembe.

Postopek: dolgotrajen, zahteven in za mnoge ponižujoč

V teoriji bi moral biti postopek spremembe spola preprost – posameznik ugotovi, da njegov spol, ki mu je bil pripisan ob rojstvu, ne ustreza njegovi identiteti, zato ga spremeni v osebnih dokumentih. Toda v Sloveniji to ni tako enostavno.

Za spremembo spola v uradnih dokumentih je potrebno zdravniško potrdilo, ki ga v večini primerov izda psihiater. In tu se pojavi prvi večji problem – oseba mora dobiti diagnozo transseksualizma, ki je bila do nedavnega obravnavana kot duševna motnja. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že leta 2019 transspolnost odstranila s seznama duševnih bolezni, a v Sloveniji zakonodaja tega še ni upoštevala.

Kaj to pomeni v praksi? Transspolna oseba mora skozi dolgotrajen postopek psihiatrične ocene, pogosto pa se od nje pričakuje tudi hormonsko zdravljenje ali celo kirurški poseg. Takšna ureditev je v popolnem nasprotju z modernimi standardi človekovih pravic, ki v ospredje postavljajo samoopredelitev posameznika.

Kako je urejeno v drugih državah? Slovenija stopica na mestu

Čeprav Slovenija na področju človekovih pravic pogosto sledi evropskim trendom, je pri pravnem priznanju spola ostala v zaostanku. V Španiji, na primer, od leta 2023 za spremembo spola na osebni izkaznici zadostuje preprosta izjava posameznika. Osebe, starejše od 16 let, lahko na upravni enoti brez dodatnih dokazil ali medicinskih posegov zaprosijo za spremembo podatkov.

Podoben sistem že vrsto let deluje na Irskem, Malti, Danskem, Norveškem in v Belgiji. V Nemčiji je od lani možno tudi, da oseba, ki se ne identificira ne kot moški ne kot ženska, izbere tretjo možnost.

In v Sloveniji? Še vedno smo pri zdravniških potrdilih, psihiatričnih diagnozah in birokratskih ovirah, ki otežujejo že tako zahteven proces tranzicije.

Obljube politike: veliko besed, malo dejanj

Ko je Gibanje Svoboda leta 2022 zmagalo na volitvah, je bilo eno izmed njihovih predvolilnih obljub tudi to, da bodo uredili vprašanje pravnega priznanja spola na podlagi samoopredelitve. Obljuba je bila jasna – sledili bomo dobrim praksam drugih evropskih držav in poenostavili postopek.

Tri leta kasneje? Nič.

Kljub pobudam nevladnih organizacij in pozivom Zagovornika načela enakosti se na zakonodajni ravni ni premaknilo nič. Že leta 2023 je skupina nevladnih organizacij ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozvala k spremembi pravilnika o matičnem registru, ki bi omogočil pravno priznanje spola brez medicinskih posegov – vendar odziva ni bilo.

Medtem ko politika okleva, ljudje ostajajo ujeti v sistem, ki jih prisili, da svojo identiteto dokazujejo pred zdravniškimi komisijami in se podredijo medicinskim postopkom, ki jih morda sploh ne želijo.

Kaj pomeni trenutna ureditev za transspolne osebe?

Čeprav se morda komu zdi, da gre pri vprašanju spremembe spola za nišno temo, ki zadeva le majhno skupino ljudi, v resnici vpliva na temeljne človekove pravice.

Trenutna ureditev krši najmanj tri ključne pravice, ki jih določa Evropska konvencija o človekovih pravicah:

1. Pravico do telesne in duševne celovitosti, saj se osebe prisiljuje v medicinske postopke.
2. Pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, saj je postopek dolgotrajen, drag in stigmatizirajoč.
3. Pravico do zasebnosti, saj morajo posamezniki svojo identiteto dokazovati pred državnimi institucijami.

Ali res želimo živeti v državi, kjer je priznanje lastne identitete odvisno od mnenja zdravniške komisije?

Kaj sledi? Bodo spremembe sploh kdaj prišle?

Čeprav se zdi, da se slovenska politika izogiba tej temi, pritisk nevladnih organizacij in mednarodnih standardov raste. Pravno priznanje spola brez medicinske diagnoze je že postalo realnost v mnogih evropskih državah, vprašanje je le, kdaj bo Slovenija stopila na isto pot.

Dokler spremembe ne pridejo, bodo transspolne osebe v Sloveniji še naprej ujeti v sistem, ki jim otežuje že tako zahteven proces tranzicije. In vsakič, ko politika odlaša, odlaša na račun pravic in dostojanstva resničnih ljudi.

Napisal: E. K.

Vir: WHO, Pexels

The post Ali veste, koliko Slovencev vsako leto spremeni spol? first appeared on NaDlani.si.