Ali tehnologija dejansko škodi zdravju – ali je težava v načinu uporabe?

Tehnologija vpliva na zdravje predvsem prek treh poti: koliko se zaradi nje gibamo, kako spimo in kako doživljamo stres ter odnose. Sama po sebi ni “dobra” ali “slaba”, razlika je v načinu uporabe, vsebini in času. Največ koristi prinese, ko podpira zdravljenje, učenje ali zdrave navade, največ škode pa, ko krade spanje, povečuje sedenje ali postane stalni vir primerjanja in preobremenjenosti.

Zakaj tehnologija tako hitro spremeni naše navade?

Zasnovana je tako, da je priročna: en klik do zabave, informacij, nakupov, pogovorov. Ta priročnost ima zdravstveno ceno, če pomeni manj hoje, manj vstajanja in več sedenja. WHO opozarja, da je telesna neaktivnost pomemben dejavnik tveganja za bolezni in višjo umrljivost, tveganje pa je večje pri ljudeh, ki se premalo gibljejo.

Foto: Pomankanje koncentracije

Druga sprememba je “razkosana pozornost”. Obvestila, kratki videi in nenehno preverjanje novosti ustvarijo ritem dneva, v katerem se težje umirimo. Pri nekaterih to pomeni več stresa, slabšo koncentracijo in več težav z odklopom po delu. Te posledice niso vedno dramatične, so pa pri stalni uporabi kumulativne: malo manj spanja, malo manj gibanja, malo več napetosti, in po nekaj mesecih je razlika opazna.

Kdaj tehnologija zdravju jasno koristi?

Najbolj otipljiva korist je v dostopu do zdravstvenih informacij in storitev. Digitalne rešitve lahko skrajšajo pot do napotnic, izvidov ali organizacije zdravljenja, kar je še posebej pomembno za ljudi, ki težje pridejo do ambulant ali imajo kronične bolezni.

Koristna je tudi, ko tehnologija podpira vedenjske spremembe: aplikacija, ki opomni na gibanje; ura, ki pokaže, da smo cel dan presedeli; koledar, ki pomaga urediti spanje. Pomembno pa je razumeti omejitev: merjenje samo po sebi ne izboljša zdravja. Pomaga, če vodi do konkretne navade (npr. 10-minutni sprehod po kosilu).

Praktičen primer “kadar DA”:

• človek, ki ima sedeče delo, si nastavi opomnik za vstajanje na 60–90 minut in ga dejansko upošteva;
• družina uvede pravilo “brez zaslonov pri obroku” in več govori;
• bolnik uporablja digitalne opomnike za zdravila, ker je pozabljiv.

Kdaj tehnologija začne škoditi?

Najpogostejši problem je spanje. Ameriška akademija za pediatrijo navaja priporočilo, da se zaslonom izognemo vsaj eno uro pred spanjem, in opozarja, da telefoni v spalnici povečujejo tveganje, da se večer zavleče v noč.
Pri odraslih je mehanizem podoben: če zaslon postane zadnja stvar pred spanjem, se možgani težje umirijo, spanje je bolj plitvo, naslednji dan pa utrujenost pogosto “kompenziramo” z manj gibanja in več kave.

Drugi problem je kronično sedenje. Tudi če kdo redno trenira, lahko osem ali deset ur sedenja na dan pomeni več bolečin v križu in vratu, slabšo držo, več napetosti v ramenih. To je pogosto vidno pri ljudeh, ki delajo od doma: brez poti v službo in brez “naravnih premikov” (stopnice, postanki, opravki).

Foto: Kronično sedenje in slaba drža

Tretji problem je duševno zdravje in tu je treba biti natančen. Vpliv ni enak pri vseh. Pri nekom družbena omrežja pomenijo stik in podporo, pri drugem pa stalno primerjanje in občutek, da “zamujam življenje”. Največje tveganje je, ko uporaba postane nadomestilo za spanje ali resnične odnose, ali ko se človek več ur dnevno izgublja v vsebinah, po katerih se počuti slabše.

Ali drži, da zasloni “pokvarijo” duševno zdravje mladih?

To je deloma mit in deloma opozorilo. Pregledni članek razvojne psihologinje Candice L. Odgers (Univerza Kalifornije, Irvine) poudarja, da so povezave med količino digitalne uporabe in depresijo ali anksioznostjo pogosto majhne, rezultati pa mešani (pozitivni, negativni ali ničelni), zato je pomembneje vprašanje kako in zakaj nekdo uporablja tehnologijo, ne zgolj koliko ur.

Kaj je uporabno kot “pravilo iz prakse”: če mladostnik po uporabi zaslonov redno slabše spi, je bolj razdražljiv, opušča šport ali se socialno umika, je to znak za spremembo režima, ne nujno za prepoved. Če pa zasloni služijo učenju, ustvarjanju ali dogovorjenemu druženju in ob tem ostane dovolj spanja ter gibanja, tveganje običajno ni primerljivo.

Kaj če želimo konkretna pravila, ki držijo v vsakdanjem življenju?

Najbolj učinkovite so meje, ki varujejo osnovo dneva:

Razlika med pasivno in aktivno uporabo. Učenje, ustvarjanje ali dogovorjen klic je drugače kot neskončno drsenje po vsebinah, po katerem se počutimo prazno.

Spanje naj ima prednost. Eno uro pred spanjem brez zaslonov je realen ukrep, ki ga priporočajo pediatri za otroke, smiselno pa je tudi za odrasle.

Foto: Pomankanje spanja

Zasloni naj ne “pojejo” gibanja. Če je dan sedeč, je cilj preprost: več kratkih premikov (5 minut hoje, stopnice, razteg) in vsaj nekaj načrtovanega gibanja na teden. WHO pri telesni dejavnosti poudarja pomembnost zadostne aktivnosti in opozarja na tveganja neaktivnosti.

Prostori brez naprav. Spalnica in miza med obrokom sta dve najbolj “hvaležni” točki.

Kaj si je vredno zapomniti?

Tehnologija je lahko koristna, če podpira zdravje, na primer pri organizaciji zdravljenja, učenju ali spodbujanju gibanja. Težave se pogosteje pojavijo, ko izrine spanje, poveča sedenje ali postane stalni vir napetosti in primerjanja. Najbolj varen “kompas” je preprost: če ob redni uporabi še vedno dobro spiš, se čez dan dovolj premikaš in se po zaslonih ne počutiš slabše, je ravnotežje praviloma dobro.

Pripravil: J.P.

Vir: NIJZ, WHO, AAP, Odgers (2020), EK, GOV.SI, Pexels

The post Ali tehnologija dejansko škodi zdravju – ali je težava v načinu uporabe? first appeared on NaDlani.si.