Ali smo priča novemu Putinovemu triku? Izvedel je zvijačen manever

Do nedelje, 1. februarja, velja domnevno “energetsko premirje”, ki ga je razglasil Vladimir Putin na “prošnjo Donalda Trumpa”, da bi ustvarili boljše pogoje za nadaljevanje pogajanj med Ukrajino, Rusijo in ZDA v Abu Dabiju, kot je pojasnil kremeljski govornik Dmitrij Peskov. Vendar pa je to resnično premirje, le še ena Putinova “pisana laž” ali gre, kot pravi neodvisni ruski analitik Konstantin Eggert za Deutsche Welle, za “lažno premirje” in “kremeljsko podtaknjeno”?

Težko se ne strinjati z njim, saj odkar velja to tako imenovano “energetsko premirje” – gre za to, da so Rusi prenehali napadati ukrajinsko energetsko infrastrukturo, medtem ko temperature dosegajo minus 15 do 20 stopinj – vojna poteka povsem normalno. Brez premora.

Rusija je med tem domnevnim energetskim premirjem raketirala Odeso, pristanišča na Črnem morju, Harkov in okolico, zadela potniški vlak, več civilnih ciljev, po vseh delih fronte pa se nadaljujejo boji. Poleg tega, kot pravi Volodimir Zelenski, ukrajinske oblasti opažajo “preusmeritev Rusije na napade na logistiko” in železniška vozlišča. “V vseh naših regijah res ni bilo napadov na energetske objekte od petka, 30. januarja zvečer,” je izjavil Zelenski, vendar je dodal, da so Rusi izvedli zračne napade na plinsko infrastrukturo v Donecki regiji.

Portal Ukrajinska pravda piše: “Rusija se je strinjala s tem premirjem z razlogom, saj je zdaj prišlo do kratkotrajnega otoplitve, Rusi pa bodo kopičili rakete in drone za nove napade. Ti napadi bi se lahko začeli takoj po 3. februarju, ko bodo nočne temperature v Kijevu padle na -25 stopinj.“

V svojem komentarju prokremeljski Komsomolskaya pravda brez zadržkov piše: “Najpomembneje je, da nismo ničesar izgubili z izvedbo tega diplomatskega gambita.“

Režimski vojaški analitik Aleksandar Grišin navaja, da “ruske oborožene sile v povprečju zadajo dva uničujoča udarca ukrajinski energetski infrastrukturi na teden. Torej, če se vzdržimo napadov sedem dni, ‘izpustimo’ samo en napad. In nihče ni obljubil, da po koncu premirja naš napad ne bo dvakrat močnejši.” Grišin piše, da je teh dneh “po vsej Ukrajini otoplitev, mraz do -24 stopinj Celzija pa bo prišel natanko v noči med 1. in 2. februarjem. In trajali bodo nekaj dni, približno do 5. februarja. To pomeni, da bo kolaps energetskega sektorja veliko težje rešiti.”

Zanj je to “Pirova zmaga Zelenskega”, ki želi ta manever predstaviti kot “šibkost Putina in zmago Trumpa ter Ukrajine”, vendar je to slaba tolažba, saj Putin ve, zakaj vse to počne.

Zakaj je Putin pretental Trumpa?

Putin je izvedel zvijačen manever s tako imenovanim premirjem do Trumpa, ker ga je navidezno poslušal, kot navaja nekdanji ukrajinski diplomat Roman Bessmertni za portal 24.ua, zdaj pa bo na tem fiktivnem “izpolnjevanju prošnje” zahteval od Trumpa, da pritisne na Volodimirja Zelenskega za številne koncesije, kot je umik iz Donbasa in Hersonske oblasti, kar je ena izmed trenutno najpomembnejših ruskih zahtev v pogajanjih.

Foto: AFP

Da Putin s tem trikom ali potezo želi pridobiti prednost v pogovorih s Trumpom, priča tudi vztrajanje v Kremlju, da je “to enostransko premirje” in da ni dogovorjeno z Ukrajino, oziroma da “Ukrajina s tem nima ničesar”, s čimer se še enkrat potrjuje tisto, na čemer vztraja Kremlj – pogaja se o pogojih “miru” z ZDA, ne z Ukrajino, še posebej ne z Zelenskim.

Namreč, Moskva nenehno dvomi o njegovi legitimnosti, zato je sam Putin večkrat rekel, da “mi ne vemo, s kom bi podpisali sporazum in koliko je ta podpis vreden in legitimen“, s čimer si že vnaprej ustvarja alibi za zavlačevanje. Spomnimo, da se vlečenje okoli “mirovnih pogajanj”, ki jih je sprožil Donald Trump, vleče že eno leto brez kakršnihkoli pomembnejših napredkov. In kot pravi Bessmertni, “če analiziramo Trumpove izjave v zadnjih nekaj tednih, skoraj ni primera, da so se njegove besede potrdile na terenu.“

Po njegovem mnenju je treba izjave ameriškega predsednika sprejeti mirno in jim ne verjeti stoodstotno.

Spomnimo, da je Putinov glavni diplomat Sergej Lavrov rekel, da bi v primeru prihoda “tujih sil na ukrajinsko ozemlje” te bile “legitimna tarča za ruske oborožene sile”. Poleg tega Rusija zahteva tudi “ustavno jamstvo”, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.

Konstantin Eggert je zato prepričan, da so pogajanja, kot jih doživlja Moskva, izključno doseganje “de facto kapitulacije Ukrajine”. Tako navaja, da v zameno za opustitev neskončno ponavljane zahteve po “odstranitvi temeljnih vzrokov konflikta” Putin računa na to, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo preživel kapitulacije, oziroma podpisa sporazuma, ki je neugoden za Kijev, in bo prisiljen odstopiti. Takrat bo Putin bodisi poskušal potisniti bolj popustljivega kandidata na predsedniških volitvah bodisi prispeval k kaosu v Ukrajini, s čimer bo spodkopaval temelje državnosti in naredil državo nesposobno za doseganje dogovora.

C. Š.