Ali naši pridelki umirajo – kje je stanje kritično?

Pridelki umirajo. Kje? Slovenijo je prijela resna, kar zaskrbljujoča suša, in ja, to nam sporočajo strokovnjaki z ARSO. Predstavljajte si, v zadnjem mesecu je večina naše države postala izjemno, res izjemno suha, saj dežja skorajda nismo videli. Poleg tega pa so temperature precej višje od tistega, kar smo običajno vajeni, kar pomeni, da voda iz zemlje bliskovito izginja.

Zakaj je tako suho? Dežja skoraj ni, sonce močno pripeka

V zadnjih 30 dneh, torej od konca maja do konca junija 2025, je v večini Slovenije padlo le med 5 in 45 % običajne količine dežja. To pomeni, da je dežja padlo zelo malo, ponekod skoraj nič. Deževalo je le v dveh kratkih obdobjih: prvič konec maja in nato ponovno sredi junija. Posledično je po večini Slovenije dež padal le dva do štiri dni, medtem ko je na severozahodu padal pet do osem dni. V Ljubljani pa je v celotnih 30 dneh dež padal le en dan, ko je padel natanko 1 milimeter dežja.

V Podravju in Pomurju so bili še nekako najbližje običajnim količinam dežja, saj so prejeli med 30 in 45 odstotkov vsega, kar bi moralo pasti. Ampak si mislite, na Koroškem, Notranjskem, Goriškem in v Ljubljani z okolico je bilo pa res grozno – tam je padlo manj kot 10 odstotkov običajne količine, kar pomeni, da skupaj ni bilo več kot 13 milimetrov dežja! Drugod po severni Sloveniji (razen Koroške in Ljubljane) je v zadnjem mesecu dni padlo med 15 in 30 milimetrov, v ostalih delih države pa največ 20 milimetrov. Res redki so bili kraji, ki so dobili kaj več dežja. Recimo Bovec (61 mm), Maribor (47 mm) in Celje (35 mm).

Foto: Zemljevid stanja suše Vir: meteo.si

Pomanjkanje vode v tleh dosega rekorde

Trenutno je v naši zemlji, tisti vrhnji plasti, po celi Sloveniji že res, res premalo vode. V Podravju, Pomurju in na Obali bi recimo rabili med 50 in 85 milimetrov dežja, da bi se stvari popravile. Ampak drugod po Sloveniji? Tam pa nam manjka še veliko več! Od 100 do 130 milimetrov, ponekod pa celo neverjetnih 150 milimetrov. Najbolj kritično je pa na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico, tam je zemlja že res, res izsušena. In kar je najslabše, po napovedih se bo stanje v prihodnjih dneh samo še slabšalo.

Poleg pomanjkanja vode pa so tudi povprečne dnevne temperature tal na globini 5 cm visoke, gibljejo se med 22 in 28 °C, na Goriškem celo okoli 32 °C. To je za okoli 4 °C višje od dolgoletnega povprečja. Površina golih tal je ves čas suha, saj jo je le ponekod za kratek čas navlažila kakšna lokalna ploha.

Suša in vročina puščata posledice

Stanje rastlin: Rastline so izpostavljene hudemu vročinskemu in sušnemu stresu, kar še posebej velja za tiste s plitvim koreninskim sistemom, kot so zelenjadnice na ne-namakanih površinah, ter koruza. Visoke temperature zraka so ponekod povzročale ožige, kar je najbolj opazno na že pokošeni travni ruši.

Kljub težavam se je že pričela žetev ječmena. Vendar pa ječmen in pšenica zaradi visokih temperatur prisilno dozorevata, kar žal pomeni, da bo pridelek žit slabši od pričakovanega. Vinska trta zaključuje cvetenje, pri zgodnjih sortah grozdne jagode že dosegajo velikost graha. Jablane in hruške imajo plodove, ki so veliki približno polovico končne velikosti. Pri breskvah na Primorskem so zgodnje sorte že zrele za obiranje, medtem ko so oljke v začetnih fazah razvoja plodu.

Foto: Suša Vir: Freepik

Vročinski stres pri živini: Visoke temperature ne vplivajo le na rastline, ampak tudi na živali. Indeks toplotnega ugodja (THI), ki kaže na vročinski stres pri govedu, se je v zadnjem času večinoma gibal v območju, ki pomeni veliko tveganje za živali. Pri tem se govedu poveča frekvenca dihanja, slini se in se zmanjša prireja mleka. Poleg tega se lahko pojavijo tudi težave s plodnostjo. Glede na vremensko napoved je pričakovati, da se bo THI v prihodnjem tednu še naprej gibal v intervalu velikega tveganja za vročinski stres.

Kje je stanje kritično?

Stanje rek: Pred preteklim četrtkom je imela večina rek po državi zelo malo vode. Mura je imela za ta letni čas izredno nizko vodnatost. Čeprav so nekatere reke, kot so Drava, Soča v zgornjem toku ter posamezne reke na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, še ohranjale srednjo vodnatost, pa je vodnatost rek v zadnjih dneh počasi upadala. Le v soboto so nekatere manjše reke na severozahodu Slovenije za kratek čas nekoliko narasle.

Trenutno ima okoli 30 odstotkov merilnih mest na rekah nizke nivoje vode. To velja za Muro, Kolpo ter za posamezne manjše reke na Gorenjskem in v porečju Savinje. Večina rek ima v zadnjih 30 dneh pretok, ki je med 5. in 25. odstotkom najnižjih zabeleženih pretokov za ta čas v obdobju 1991-2020. To pomeni, da so pretoki zelo nizki in jih reke dosežejo le v letih z izrazito malo dežja. Mura ima za ta letni čas še posebej izrazito malo vode.

Foto: Deževnica Vir: Canva

Stanje podzemne vode: Tudi nivoji podzemne vode so ponekod zaskrbljujoče nizki. V tleh, kjer se zbira voda, je na petini merilnih mest vode manj kot običajno za to obdobje leta. Najbolj kritično je v Savinjski kotlini in na območju reke Vipave. Stanje se postopoma slabša, še posebej v regijah s plitkejšimi podzemnimi vodonosniki. Čeprav so možne lokalne nevihte, te verjetno ne bodo bistveno pomagale pri polnjenju podzemnih zalog vode.

Kaj nas čaka? Vreme v prihodnjih dneh

V noči na petek nas bo prešla šibka ohladitev z možnimi lokalnimi nevihtami, vendar to ne bo dovolj, da bi bistveno izboljšalo sušno stanje. V petek in soboto bo sicer za kratek čas nekoliko manj vroče, vendar se bo nato od nedelje do četrtka (do 4. julija) nad južno Evropo in Sredozemljem obdržala velika vročina.

Napisal: K. J.

Vir: meteo.si, Freepik

The post Ali naši pridelki umirajo – kje je stanje kritično? first appeared on NaDlani.si.