Ali lahko Putin vstopi v EU kljub sankcijam in nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča?

Vladimir Putin bi se lahko v prihodnjih tednih prvič po letu 2020 stopil na tla Evropske unije. Po neuradnih informacijah, ki so se razširile po četrtkovem telefonskem pogovoru med ruskim predsednikom in Donaldom Trumpom, naj bi se voditelja načeloma dogovorila za srečanje v Budimpešti, kjer bi razpravljala o morebitnem koncu vojne v Ukrajini.

Že sama možnost Putinovega potovanja v državo članico EU pa je sprožila številne diplomatske pomisleke, saj bi šlo za njegov prvi obisk na ozemlju Unije po začetku invazije na Ukrajino.

Čeprav podrobnosti srečanja še niso potrjene, bi dogodek lahko pomenil velik preizkus za evropske institucije, navaja Euronews. Na eni strani bi Madžarska, ki ima tesne politične vezi z Moskvo, s tem utrdila svojo vlogo posebne zaveznice Kremlja, na drugi strani pa bi se EU znašla pred vprašanjem, ali lahko pod sankcijami in mednarodnim nalogom za prijetje sploh sprejme ruskega voditelja.

Evropska unija je uvedla obsežen sveženj sankcij proti Rusiji že v prvih dneh invazije. Na seznamu prepovedi in zamrznitev premoženja so se znašli številni visoki ruski uradniki, odgovorni za načrtovanje in vodenje vojaških operacij. Med sankcioniranimi sta bila tudi Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov.

Za razliko od večine drugih ruskih funkcionarjev Putin ni prejel prepovedi vstopa na ozemlje EU, saj so države članice želele ohraniti minimalno raven diplomatskih stikov. Po navedbah Euronewsa je bila zamrznitev njegovega premoženja predvsem simbolna, saj je dejanski obseg Putinovega osebnega bogastva težko preverljiv. Takratni visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell je poudaril, da je bil Putin šele tretji svetovni voditelj, proti kateremu je EU uvedla osebne sankcije – za beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in sirskim voditeljem Bašarjem al Asadom.

To pomeni, da mu formalno ni onemogočen prihod v EU, vendar bi se moral spopasti z drugimi omejitvami. Ena najpomembnejših je zaprtje evropskega zračnega prostora za ruska letala, ki je bilo uvedeno leta 2022 in velja še danes. Po podatkih Agencije EU za varnost v letalstvu (EASA) je prepoved letenja veljavna za vsa letala, registrirana v Rusiji ali v lasti ruskih državljanov in podjetij.

Težave z zračnim prostorom in diplomatske izjeme

Po navedbah Euronews je prav omejen dostop do evropskega zračnega prostora največja logistična ovira za Putinov prihod. Izjeme so dovoljene le v izjemnih primerih – denimo ob humanitarnih misijah ali z dovoljenjem posamezne države članice. Lani se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov znašel v podobnem položaju, ko je moral na pot proti Malti opraviti sedemurni ovinek, da bi se izognil evropskemu zračnemu prostoru, preden je pristal zaradi diplomatskih razlogov.

Putin bi imel teoretično dve možnosti: da bi se v Budimpešto odpravil prek držav Zahodnega Balkana, ki še niso članice EU, ali da bi poskušal doseči dogovor o izjemi s sosednjimi članicami, kot so Slovaška, Poljska ali Romunija.

Vsaka od teh poti bi imela tako politične kot varnostne posledice, saj bi pomenila, da bi ena od članic izdala posebno dovoljenje za prihod sankcioniranega voditelja. Evropska komisija se do morebitnega obiska ni uradno opredelila, vendar je po navedbah Euronews ponovila stališče, da podpira »vse korake, ki vodijo k trajnemu miru v Ukrajini«, brez konkretne zaveze o organizaciji srečanja.

Nalogi za prijetje in pravne dileme

Druga ovira je pravne narave. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je marca 2023 izdalo nalog za prijetje Vladimirja Putina in komisarke za otroške pravice Marije Lvove-Belove zaradi suma nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Rusijo. Vse članice EU so podpisnice Rimskega statuta, ki določa, da so države pogodbenice dolžne sodelovati pri izvajanju nalogov ICC.

Čeprav Rusija in ZDA sodišča ne priznavajo, se od držav članic EU pričakuje, da bi morale Putina ob morebitnem prihodu aretirati. Madžarska pa je po poročanju Euronews spomladi 2025 napovedala izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, potem ko je to izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Kljub temu bo izstop začel veljati šele junija 2026, kar pomeni, da Madžarska trenutno še vedno zavezuje Rimski statut.

Po navedbah tiskovnega predstavnika sodišča, ki ga navaja Euronews, morebitni izstop države ne vpliva na postopke, ki so bili sproženi pred datumom uradne odločitve. Dodal je, da države »ne morejo enostransko presojati zakonitosti odločitev sodišča, temveč se morajo v primeru dvomov posvetovati z ICC«.

Madžarska pod drobnogledom zaradi dvojne politike

Madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbána se je že večkrat znašla v središču kritik, ker ne spoštuje vseh obveznosti do mednarodnih institucij. Po podatkih Euronews je Budimpešta aprila letos gostila izraelskega premierja, kljub temu da bi morala po pravilih ICC sodelovati pri izvrševanju naloga za prijetje. Evropski diplomati so ob tem opozorili, da bi podobna situacija s Putinom ponovno izpostavila vprašanje verodostojnosti mednarodnega pravnega reda.

Neimenovani visoki diplomat EU je za Euronews ocenil, da bi bila morebitna aretacija Putina na madžarskih tleh »logična posledica« izdanega naloga, a obenem dodal, da »nihče ne bi bil presenečen, če bi Madžarska tega ukrepa ne izvedla«. Takšen razplet bi po njegovih besedah pokazal, da država že dalj časa odstopa od skupnih evropskih zavez.

Po 27. členu Rimskega statuta se določbe Mednarodnega kazenskega sodišča nanašajo na vse osebe, ne glede na njihov uradni položaj, kar vključuje tudi voditelje držav. Vendar pa 98. člen določa, da država ne sme izvršiti naloga, če bi s tem kršila imuniteto tuje države, ki ni pogodbenica.

Mahmoud Abuwasel z Inštituta za mednarodno pravičnost v Haagu je za Euronews pojasnil, da imajo države v takšnih primerih možnost, da se posvetujejo s sodiščem, a ne morejo same odločiti, ali imuniteta velja. Francija se je v podobnem primeru sklicevala na to določilo, ko ni izvršila naloga proti izraelskemu premierju, saj Izrael ni podpisnik Rimskega statuta.

Madžarska bi lahko uporabila enak pravni argument, da bi Putinu omogočila prihod v Budimpešto brez tveganja aretacije. Po navedbah Euronews pa bi bil takšen korak za Evropsko unijo izjemno občutljiv, saj bi pomenil, da država članica odkrito spodkopava pravila, ki jih sama priznava.

Miha Kovač

Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia

Objava Ali lahko Putin vstopi v EU kljub sankcijam in nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča? je bila najprej objavljena na Portal24.