Ali lahko dolgotrajna žalost vpliva na telo?

20 hours ago 34

ARTICLE AD

Da, dolgotrajna žalost lahko vpliva na telo, ne simbolno, temveč biološko. Ko čustvena stiska vztraja, telo deluje v stanju dolgotrajnega stresa, kar se lahko odrazi v hormonih, imunskem sistemu, spanju in presnovi. To ne pomeni, da je vsaka žalost nevarna, pomeni pa, da ima lahko kronična žalost tudi telesne posledice.

Zakaj dolgotrajna žalost vpliva na telo?

Žalost sama po sebi ni bolezen. Je normalen odziv na izgubo, razočaranje ali spremembo. Težava nastane, ko žalost ne popusti in postane trajno stanje. Takrat se v telesu vzpostavi dolgotrajna aktivacija stresnih mehanizmov, predvsem osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza.

Posledica je vztrajno povišan kortizol. Kratkoročno ta hormon pomaga pri prilagajanju, dolgoročno pa lahko poruši ravnovesje: vpliva na krvni tlak, presnovo sladkorjev, imunski odziv in kakovost spanja. Telo je v stalni pripravljenosti, brez prave faze regeneracije. To ni psihološka metafora, temveč fiziološko stanje, ki ga je mogoče izmeriti.

Kdaj žalost preneha biti normalen odziv?

Ključno vprašanje ni, ali je nekdo žalosten, ampak koliko časa to traja in kako močno posega v življenje. Žalost po smrti bližnjega ali po večji izgubi je normalen odziv, pri večini ljudi sčasoma popusti, četudi pride v valovih. Ko pa se vleče mesece brez pravega olajšanja in začne rezati v vsakdan (spanje, delo, odnosi, skrb zase), to ni več “samo slaba faza”, ampak znak, da se človek z njo bori brez opore.

Znaki, da se žalost začne “seliti v telo”, so pogosto tihi in zavajajoči. Kronična utrujenost, tudi po počitku, nespečnost ali prebujanja, spremembe apetita (manj ali več), pa tudi bolečine brez jasnega vzroka – glavoboli, napetost v prsih, težek želodec, mišična napetost. Takrat ne govorimo več samo o čustvu, ampak o celotni obremenitvi organizma, ker telo dolgo časa vztraja v stanju stresa in izčrpanosti.

Pomembno je: to še ne pomeni, da ima oseba “duševno motnjo”. Pomeni pa, da je ravnovesje porušeno dovolj dolgo, da telo začne plačevati račun. In to je trenutek, ko se splača ustaviti in si priznati, da morda ne gre več samo “preboleti”, ampak tudi poiskati način, kako to predelati, z bližnjimi, z rutino, včasih pa tudi s strokovno pomočjo, če se ne premakne naprej.

Ali drži, da žalost oslabi imunski sistem?

Delno drži, vendar ne poenostavljeno. Raziskave kažejo, da dolgotrajni stres, tudi čustveni – spremeni delovanje imunskega sistema. Ne gre za to, da bi bil človek ves čas bolan, temveč za večjo dovzetnost in počasnejše okrevanje.

Profesor na univerzi Stanford, je večkrat pojasnil, da kronično povišan kortizol zavira delovanje nekaterih imunskih celic in povečuje vnetne procese. Učinki niso takojšnji, temveč se nalagajo postopoma. Zato se posledice pogosto pokažejo šele po daljšem obdobju čustvene obremenitve.

Kaj če se žalost kaže kot telesna bolečina?

Povezava med čustvi in bolečino je tesna. Možganski centri za obdelavo čustev in telesnih zaznav se prekrivajo, zato ni nenavadno, da dolgotrajna žalost spremljajo glavoboli, bolečine v hrbtu ali prebavne težave.

Pomembno je razlikovati med dvema stvarema. Prvič, telesne bolečine vedno zahtevajo osnovno medicinsko obravnavo. Drugič, odsotnost organskega vzroka ne pomeni, da bolečina ni resnična. Pomeni le, da je lahko njen izvor v kombinaciji čustvene obremenitve, mišične napetosti in izčrpanosti. V praksi se ravno pri takih primerih pokaže, da ločevanje telesnega in duševnega zdravja nima veliko smisla.

Ali drži, da se telo na dolgotrajno žalost preprosto navadi?

To je pogost mit. Ljudje se lahko navzven prilagodijo in delujejo “normalno”, telo pa se na stalno obremenitev ne navadi brez posledic. Pogosto se zgodi, da se znaki le preoblikujejo: namesto akutne stiske pride kronična utrujenost, motnje spanja ali občutek stalne napetosti.

Svetovna zdravstvena organizacija World Health Organization že več let poudarja, da so duševna stanja neločljivo povezana s telesnim zdravjem. Po njihovih ocenah dolgotrajna čustvena stiska povečuje tveganje za razvoj drugih zdravstvenih težav, zlasti kadar ostane neprepoznana in brez podpore.

Kakšen je slovenski kontekst?

V Sloveniji se povezava med dolgotrajno žalostjo in telesnim zdravjem vse pogosteje obravnava v okviru primarnega zdravstva. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da so psihosocialni dejavniki pomemben del ocene tveganj za kronične bolezni in delovno izčrpanost.

V praksi to pomeni, da zdravniki družinske medicine vse pogosteje obravnavajo bolnike, pri katerih se telesni simptomi prepletajo s čustveno stisko. Sistem ni popoln, a zavedanje, da ne gre za “izmišljene težave”, se povečuje. Podpora pogosto ne pomeni takojšnjega zdravljenja, temveč prepoznavanje, razbremenitev in pravočasno usmeritev.

Kaj pomeni vse to za posameznika?

Dolgotrajna žalost ni zgolj notranje doživljanje, temveč stanje, ki lahko vpliva na celotno delovanje telesa. To ne pomeni, da je nevarna sama po sebi ali da vodi v bolezen, pomeni pa, da je ne gre prezreti, kadar vztraja.

Razumevanje te povezave ni namenjeno strašenju, temveč treznemu pogledu. Ko se čustvena stiska prepozna in obravnava pravočasno, se telo pogosto postopoma vrne v ravnovesje. Telo in um nista ločena sistema in prav v tem razumevanju je ključ za bolj smiselne odločitve o zdravju.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIMH, Stanford Medicine, Harvard Health Publishing, NIH, British Medical Journal, Pexels

The post Ali lahko dolgotrajna žalost vpliva na telo? first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article