Ali kokošji iztrebki sodijo na kompost? Da, vendar le pod enim pogojem

2 days ago 37

Marsikdo, ki ima doma kokoši, se prej ali slej vpraša isto: kam z iztrebki, slamo in nastiljem iz kokošnjaka. Na prvi pogled je odgovor preprost, saj gre za organski material, ki bi ga bilo škoda zavreči. Toda pri kompostu stvari niso vedno tako enostavne. Tisto, kar je na vrtu lahko zelo koristno, je lahko ob napačni uporabi tudi premočno.

Kokošji iztrebki sodijo na kompost, vendar ne v sveži obliki neposredno na grede. Prav tu se naredi največ napak. Svež kokošji gnoj vsebuje veliko dušika in drugih hranil, zato je zelo močan. Če ga na vrt uporabimo prehitro ali v preveliki količini, lahko rastlinam prej škodi kot koristi. Kompostiranje je zato najvarnejši in najbolj smiseln način, da tak material spremenimo v uporabno vrtno pomoč.

Dobro pripravljen kompost iz kokošjih iztrebkov je lahko zelo dragocen. Obogati tla, izboljša strukturo zemlje in prispeva k boljšemu zadrževanju vlage. Ključ pa je v potrpežljivosti in pravilnem mešanju z drugim materialom.

Zakaj so kokošji iztrebki za kompost zanimivi, a občutljivi

Kokošji iztrebki vsebujejo veliko hranil, zlasti dušika. Prav zato jih vrtičkarji pogosto štejejo med zelo učinkovita naravna gnojila. Težava je le v tem, da so sami po sebi preveč koncentrirani za neposredno uporabo.

Na kompostnem kupu pa imajo pomembno vlogo. Delujejo kot tako imenovani zeleni material, ki spodbuja razgradnjo. Če jih pravilno združimo s suhim in bolj ogljikovim materialom, se kompost lepo segreva in hitreje zori.

Svež gnoj ni za neposredno uporabo

Največja napaka je, da sveže kokošje iztrebke potresemo neposredno okoli vrtnin. Tak material je premočan, lahko poškoduje korenine in povzroči pregnojenost. Poleg tega je pri svežem gnoju večja previdnost potrebna tudi zaradi higienskih razlogov.

Kako kokošje iztrebke pravilno dodamo na kompost

Najboljša pot je, da jih na kompost dodajamo skupaj z nastiljem, slamo, žagovino ali suhim listjem. Tako dobimo bolj uravnoteženo zmes. Kokošji iztrebki sami sodijo med vlažen in hranilen del, suhi materiali pa pomagajo uravnavati vlago, strukturo in razmerje med dušikom ter ogljikom.

Dobro je, da kompost ni zbit. Zračnost pomaga mikroorganizmom, ki opravljajo glavno delo razgradnje. Če je masa preveč mokra in gosta, začne neprijetno smrdeti, razgradnja pa poteka slabše.

Prava mešanica je pomembnejša od količine

Na kompost ne stresajte velikih kupov iztrebkov brez dodatkov. Veliko boljši rezultat dobite, če jih nalagate po plasteh in vmes dodajate suho snov. Tako bo kup stabilnejši, manj bo neprijetnih vonjav, kompost pa bo enakomerneje dozoreval.

Koliko časa naj zori

Kompost s kokošjimi iztrebki naj zori več mesecev. Veliko vrtičkarjev mu nameni vsaj pol leta, še raje dlje. Uporaben je takrat, ko postane temen, drobljiv in nima več ostrega vonja po gnoju.

Kdaj je tak kompost primeren za vrt

Zrel kompost iz kokošjih iztrebkov je lahko zelo dober dodatek vrtni zemlji. Uporabimo ga lahko za izboljšanje tal na gredah, okrog sadnega drevja ali na delih vrta, kjer želimo bogatejšo organsko snov. Najbolj smiseln je kot dodatek zemlji pred sezono ali po spravilu pridelka.

Za občutljive mlade rastline je vedno bolje uporabiti zmeren odmerek. Tudi dober kompost ni nekaj, s čimer bi pretiravali. Na vrtu praviloma več pomeni uravnoteženost kot pretirana vnema.

Dober kompost iz kokošnjaka je koristen, če mu pustimo čas

Kokošji iztrebki torej sodijo na kompost, vendar ne brez premisleka. Svež material je premočan, kompostiran pa lahko postane zelo koristna pomoč za vrt. Prav razlika med obema oblikama odloča, ali boste naredili dobro potezo ali pa po nepotrebnem obremenili tla in rastline.

Za domač vrt je to ena tistih rešitev, ki imajo veliko smisla. Namesto da organski material konča med odpadki, ga lahko s pravilnim kompostiranjem vrnemo nazaj v krog narave. Potrebni so le suhi dodatki, nekaj obračanja in dovolj časa. Nagrada je kompost, ki ni le uporaben, ampak tudi logičen del urejenega vrta.