Ali je državni sekretar Feketija lagal, da na ljubljanski fakulteti predava makroekonomijo?

Nekdanji državni sekretar Igor Feketija iz stranke Levica je na predvolilnih soočenjih postal prava zvezda slovenske skrajne levice. Nekakšna manj retorično spretna različica Janisa Varufakisa. Človek, ki s svojim smislom za kolektivistične ideje in poniževanje podjetnikov celo najbolj goreče podjetniške podpornike stranke Levica (da, tudi taki obstajajo) obrača proti skrajni levici. Nekdanji državni sekretar pa je vzbudil gnev tudi med svojimi akademskimi kolegi.

Feketija je “zaslovel” predvsem, ko je nič kaj subtilno povedal, da morajo podjetniki, ki delavcem ne morejo izplačevati vedno višjih bruto minimalnih plač (in “espeji”, ki si ne morejo plačevati prispevkov), pač zapreti svoja vrata. Ob tej izjavi so se mu uprli tudi tradicionalni podporniki Levice, denimo Marin Medak iz podjetja DellaSpina, ki je povedal, da si z današnjimi prispevki ne bi mogel privoščiti odprtja podjetja, če bi bil na začetku poslovne poti.

Akademski odziv pa je Feketija doživel, ko je kritiziral predlog interventnega zakona tretjega bloka (Demokrati, trojček NSi in Resni.ca), ko je trdil (brez kakršnihkoli empiričnih dokazov ali celo teoretičnih utemeljitev), da nižanje davkov ne bo koristilo nikomur (celo nižanje DDV!).

Pri interventnem zakonu desnice ni nobenega razvoja. Dovolj je pogledati, kdo bo imel koristi in kam bo šel denar.

🏢 Znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem in sprostitev airbnbja koristi lastnikom najemniških nepremičnin, torej morda petim, največ desetim odstotkom… pic.twitter.com/tbRQqks1Hc

— Levica (@strankalevica) May 4, 2026

Odziv akademikov

Očitno so bile njegove tipične neslanosti dovolj skrajne, da so se odzvali celo akademiki, ki sicer praviloma ne komentirajo izjav drug drugega, kar velja za nepisano pravilo uvidevnosti znotraj akademskih krogov. Če en akademik kritizira drugega, to pomeni, da je nekdo res prestopil meje sprejemljivega. Ali pa da sploh ni pravi akademik – kot v tem primeru.

Najprej se je odzval Borut Rončevič, ki je na socialnem omrežju X zapisal:
“Naj dodamo, da dr. Igor Feketija v ekonomski znanosti po vseh objektivnih kriterijih ni dosegel nič pomembnega. Če ne bi bil politik, ki ga kot ekonomista agresivno izpostavlja in hvali stranka Levica, nihče ne bi vedel zanj. Ni avtor kakršnih koli resnih objav v pomembnih recenziranih revijah, njegov ključni profesionalni dosežek pa je vodenje družinskega prevajalskega podjetja. Zato njegova mnenja niso relevantna. Potrebno je poslušati kalibre, kot so Igor Masten, Janez Šušteršič, Matej Lahovnik ipd.”

Dr. Borut Rončević (Foto: Osebni arhiv)

In prav eden od omenjenih se je prav tako odzval, in sicer Igor Masten, ugledni ekonomist, ki je v preteklosti veljal bolj za levo-sredinski oziroma liberalni del ekonomske stroke kot pa za kakšnega zagretega borca desnice. Odzval se je na trditev Levice v odgovoru Rončeviču, ko so pikro zapisali, “da tudi za desno usmerjene ekonomiste širša javnost ni vedela, dokler niso katastrofalno poskušali uvesti enotne davčne stopnje v prvi Janševi vladi in imeli prste vmes pri debaklu TEŠ-6,” ter da “mogoče ni za gledati zviška nekoga, ker je ‘zgolj’ vodil manjše podjetje in predaval makroekonomijo na fakulteti.”

Masten se je odzval presenetljivo ostro in hkrati jasno: “@strankalevica Dejstva: 1) Igor Feketija ni nikoli predaval makroekonomije na fakulteti. Brez ustreznih objav mu mednarodna znanstvena skupnost ne daje veljave, potrebne za habilitacijo. 2) Ekonomski alibi TEŠ6 je dajal France Križanič.”

Profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Igor Masten (Foto; STA)

Zanimivo je, da lakonski življenjepis Feketije na domači strani ministrstva za delo, kjer opravlja funkcijo državnega sekretarja, res trdi točno to, kar v tvitu navaja stranka Levica, in praktično nič drugega: (“Igor Feketija je rojen leta 1978 v Celju, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Je diplomirani ekonomist, ki je 18 let poučeval makroekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, 10 let pa je vodil družinsko prevajalsko podjetje. Redno prispeva komentarje in analize makroekonomskega dogajanja za slovenska javna občila.”)

foto: X

Na Cobissu njegovih del ni

In res: ko prebrskamo po Cobissovih arhivih iščoč zbrana akademska dela Igorja Feketija, najdemo le knjigo Ekologija in turizem, štiri članke objavljene v Mladini in diplomsko delo z naslovom: “Koncept tržne družbe v delih Karla Polanyija” (da, levičin “makroekonomist” je diplomiral komaj pri ne več tako rosnih petindvajsetih). Polanyi je sicer manj pomemben ekonomist 20. stoletja, ki je bil zagovornik velike države, socialističnih sistemov in kritik tržnega gospodarstva.

Je morda pisal za tuje ugledne publikacije, ki v domačih akademskih arhivih niso zabeležene? To bi bilo vsekakor nenavadno, saj skoraj vsak akademik najprej začne objavljati v domačih akademskih insitucijah, kjer je habitiran in seveda v domačem jeziku.

Vprašanja za Levico in minstrstvo 

Postavljajo se torej vprašanja, ki smo jih sicer zastavili stranki Levica in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in sicer, če je Igor Feketija kdaj res predaval mikroekonomijo na ljubljanski fakulteti, glede na to, da profesor na tej isti fakulteti trdi, da je ta podatek neresničen. Prav tako smo jih prosili za seznam akademskih člankov Igorja Feketije, saj jih v arhivu Cobiss nismo našli.

I. K.