Ali bi svet brez dizla, cepiv in propagande izgledal drugače?

23. FEBRUAR – Dan, ki je pustil neizbrisne sledi v zgodovini, pa vendar za mnoge ostaja le še ena stran v koledarju. A ko se poglobimo, ugotovimo, da je bil to dan revolucij, prelomnih odkritij in tragičnih preizkušenj.

Ko zgodovina zavibrira: od obleganj do simbolov moči

Najprej skok v leto 1836 – želite lekcijo o tem, kako se ne začeti upora? Teksas se je v boju za neodvisnost znašel v situaciji, ki bi jo lahko opisali kot epsko, a z zelo klavrnim koncem: obleganje Alama. Majhna skupina teksaških upornikov se je podala v skoraj gotovo smrt proti veliko večji mehiški vojski. Odpor je bil herojski, toda realnost? Zelo krvava.

Skoraj desetletje pozneje, 1848, pa Pariz doživi utrip revolucije, ki bi jo lahko označili za tisto, ki je končno razbila iluzijo monarhičnega miru. Ludvik Filip I. odstopi, ljudstvo slavi, a ali so dobili tisto, kar so si zares želeli? To je vprašanje, ki se v politiki ponavlja kot pokvarjena plošča.

Kako izum spremeni svet: zgodba o dizlu, ki ni le gorivo

Se kdaj vprašate, kako bi izgledal svet brez dizelskih motorjev? Najbrž bi bil precej bolj tih, manj onesnažen, a tudi bistveno manj mobilen. Leta 1893 je Rudolf Diesel patentiral motor, ki je postavil temelje modernemu transportu. Ironija? Diesel sam ni uspel izkoristiti svoje genialnosti, njegova smrt leta 1913 pa ostaja zavita v meglo teorij zarot. In Slovenija? Brez dizelskih lokomotiv in tovornjakov bi naša industrija stagnirala precej dlje, o avtomobilizmu, ki ga danes obožujemo in sovražimo hkrati, pa bi verjetno govorili z nekaj desetletji zamude.

Ko fotografija postane legenda: Iwo Jima in propaganda

Ena najbolj ikoničnih fotografij 20. stoletja, dvig ameriške zastave na Iwo Jimi, je nastala 23. februarja 1945. Ko pogledaš posnetek, se zdi, da gre za čisto spontano dejanje zmage. Resnica? Postavljena poza, ponovljeno dvigovanje, prava mojstrovina vojne propagande. A to ne pomeni, da je bil boj manj brutalen. Japonci so se upirali do zadnjega diha, žrtev je bilo na obeh straneh ogromno. Pri nas se s tovrstnimi bitkami morda ne moremo poistovetiti neposredno, toda mitologizacija vojn? To pa poznamo.

Ko znanost premakne meje: cepiva in supernove

Vas je kdaj zanimalo, kako bi izgledal svet brez cepiv? Leta 1954 se je v Pittsburghu začelo testiranje prvega cepiva proti otroški paralizi, ki je rešilo neštete življenja. Danes se sliši samoumevno, toda takrat? Ljudje so se bali, dvomili, se spraševali o dolgoročnih posledicah. Hm, sliši znano?

In da ne bo le o Zemlji: leta 1987 smo opazovali supernovo 1987A, najbližjšo eksplozijo zvezde v moderni zgodovini. Astronomi so se drli od navdušenja, medtem ko je večina prebivalstva zgolj skomignila z rameni. Ker pač, supernova? Kaj imamo mi od tega? No, na primer boljše razumevanje vesolja, temne snovi in nastanka elementov, ki jih vsak dan nosimo na sebi in vdihujemo.

Katastrofe, ki opominjajo: narava ne pozna pravil

1887, Azurna obala. Romantična pokrajina, ki jo danes povezujemo z luksuzom, je bila tisti dan prizorišče potresa, ki je pokosil več tisoč življenj. 1999, Galtür v Avstriji. Snežni plaz, ki se je zrušil s tolikšno silo, da je izbrisal del mesta. In kaj smo se naučili? Da se narave ne da krojiti po naših pravilih, ne glede na to, kako zelo si to želimo.

23. februar: pomemben, a pozabljen?

Ali se bomo tega dne spomnili jutri? Verjetno ne. A če bi se kateri od teh dogodkov zgodil danes, bi bil na vseh naslovnicah. Morda pa je prav zato pomembno, da se včasih ustavimo, pobrskamo po zgodovini in si rečemo: “Hja, morda se stvari niso toliko spremenile, kot si mislimo.”

Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik

The post Ali bi svet brez dizla, cepiv in propagande izgledal drugače? first appeared on NaDlani.si.