Alergije na pohodu: Zakaj nas danes »duši« bolj kot nekoč?

Pred nekaj desetletji so bile alergije še skoraj nekaj eksotičnega – danes pa jo ima skoraj vsak tretji Slovenec. Povečana občutljivost na cvetni prah, pršice, živalsko dlako ali določeno hrano ni več izjema, ampak del vsakdana. Strokovnjaki opozarjajo, da smo priča pravi alergijski epidemiji. Krivcev za to je več – od genetske predispozicije do onesnaženega okolja in modernega načina življenja.

Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki so za večino ljudi povsem neškodljive – recimo cvetni prah, pršice ali določena živila. Ko telo prvič pride v stik z alergenom, še ne reagira, a si ga zapomni. Ob ponovnem stiku pa sproži obrambni odziv, ki ga poznamo kot alergijsko reakcijo: kihanje, srbeče oči, zamašen nos, izpuščaji, celo težave z dihanjem.

Pri nekaterih ljudeh so te reakcije blage in nadležne, pri drugih pa resno vplivajo na kakovost življenja. In kar je še huje – alergije so vse pogostejše, pojavljajo se že v zgodnjem otroštvu, v nekaterih primerih pa se celo stopnjujejo skozi življenje.

Velik del krivde za razmah alergij nosi sodobno okolje. Mesta z gostim prometom, industrija in visoka stopnja urbanizacije pomenijo večjo izpostavljenost onesnaženemu zraku. Ta pa ne povzroča le draženja dihal – delci v zraku spremenijo tudi zgradbo pelodnih zrn, jih naredijo bolj agresivne in lažje prenosljive. V zrnih nekaterih dreves, kot je breza, se celo kopičijo dodatni alergeni, ki nastanejo kot odziv na stresne okoljske razmere. Klimatske spremembe dodatno zaostrujejo stanje. Sezona cvetenja se začne prej in traja dlje, kar pomeni, da smo alergenom izpostavljeni več mesecev na leto. Nekatere invazivne rastline, kot je ambrozija, se širijo in s seboj prinašajo zelo agresiven pelod, na katerega je občutljiv velik del populacije.

Na žalost tudi doma nismo varni pred alergeni. Topla, slabo zračena stanovanja z veliko tekstila, preprog in oblazinjenega pohištva so raj za pršice – enega najpogostejših povzročiteljev celoletnih alergij. Lončnice in vlažni kotički pa pogosto skrivajo plesen, še enega tihega sprožilca alergijskih težav. Naše telo dodatno obremenjujejo tudi številne sintetične snovi, s katerimi smo vsakodnevno v stiku: čistila, kozmetika, umetni materiali, pesticidi, aditivi v hrani … Vse to so dražilci, ki lahko poslabšajo ali celo sprožijo alergijsko reakcijo.

Raziskave vse bolj potrjujejo t. i. higiensko hipotezo, po kateri naj bi prav pretirana čistoča prispevala k razvoju alergij. Današnji otroci živijo v bolj sterilnem okolju kot nekoč, zaradi česar se njihov imunski sistem ne nauči razlikovati med nevarnimi in neškodljivimi snovmi. Namesto, da bi se boril proti bakterijam, se usmeri proti pelodu, pršici ali mleku. Poleg tega je danes manj naravnega stika z živalmi, zemljo, mikroorganizmi. Tudi okužbe v zgodnjem otroštvu, ki so v preteklosti pomagale “trenirati” imunski sistem, so danes redkejše – in to lahko vodi do večje občutljivosti na alergene.

Alergije niso vedno takoj prepoznavne. Lahko se začnejo kot srbeča koža pri dojenčku, nadaljujejo z alergijo na hrano in čez nekaj let privedejo do astme ali senenega nahoda. Temu strokovnjaki pravijo alergijski marš. Zgodnje prepoznavanje in obvladovanje alergij je zato ključno – tako lahko preprečimo, da bi se stanje še poslabšalo ali razširilo. Posebna težava so tudi navzkrižne alergije. Če ste alergični na brezo, vas morda srbi v ustih, ko pojeste jabolko, breskev ali korenje. Imunski sistem namreč prepozna podobne beljakovine v različnih snoveh in na vse reagira enako – kot da gre za sovražnika.

Najbolj učinkovit način spopadanja z alergijami je seveda izogibanje alergenom – če to le gre. V primeru peloda pomeni to zračenje stanovanja ponoči ali po dežju, izogibanje sprehodom ob suhem in vetrovnem vremenu ter sušenje perila v notranjih prostorih. Doma pa je pomembno redno sesanje, brisanje prahu, odstranjevanje preprog in uporaba kakovostnih filtrov v sesalnikih in klimatskih napravah. Zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti alergije. Blažje težave lahko ublažimo z antihistaminiki, ki so pogosto na voljo brez recepta. Pri hujših oblikah, ki vplivajo na dihanje ali kakovost spanja, pa je nujen obisk pri alergologu. Možnost dolgoročnega izboljšanja nudi tudi imunoterapija – postopek, pri katerem telo postopno privajamo na alergen in tako zmanjšamo njegovo občutljivost.

Čeprav lahko alergije precej zapletejo življenje, jih lahko z razumevanjem, prilagoditvijo in pravočasnim ukrepanjem uspešno obvladujemo. Imunski sistem je zapleten, a izjemen – včasih potrebuje le malo pomoči, da se ponovno usmeri na pravo pot.

Petra Znoj